This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Sklepni hrustanec ima zaradi specifične zgradbe omejeno sposobnost celjenja popoškodbah in boleznih. Že majhne, lokalizirane okvare sklepne površine lahko vodijo v razširjeno degeneracijo sklepa (artrozo), ki kasneje velikokrat zahteva zamenjavo sklepa z umetno endoprotezo. V začetku devetdesetih so se pričele razvijati nove kirurške metode za popravo poškodovanega hrustanca in zaustavitev degenerativnih sprememb v kolenskem sklepu. V razširjeni klinični uporabi sta se uveljavili mozaična plastika in vsaditev avtolognih hrustančnihcelic. Pri mozaični plastiki prenesemo kostno-hrustančne čepe z manj obremenjene površine sklepa na mesto okvare na močno obremenjenem delu. Metoda se je pričela uporabljati na kolenu in se širi tudi na ostale sklepe. Največjo omejitev predstavljata razpoložljivost hrustančnega tkiva, primernegaza presaditev, in starost bolnika. Vsaditev avtolognih hrustančnih celic je metoda, pri kateri iz kolena artroskopsko odvzamemo koščke zdravega hrustanca na robu sklepne površine. Iz njih v kuIturi namnožimo hrustančne celice ter jih vrnemo v sklep na mesto poškodbe. Dobre rezultate dosegamo pri mlajših ljudeh z omejenimi okvarami hrustanca na stegneničnem kondilu in na pogačici. Omejitve predstavljajo velikost poškodbe in difuzne degenerativne spremembe v sklepu. Obe metodi dajeta vzpodbudne rezultate pri zdravljenju lokaliziranih okvar hrustanca mlajših ljudi, medtem ko za razširjeno prizadetost hrustanca pri degenerativnih boleznih trenutno še nimamo ustrezne rešitve.