MENU
Arhiv številk » 1993 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Biofizika » Medicinsko področje » Predmeti » Radiologija »

Osnove pozitronske emisijske tomografije

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Pozitronska emisijska tomografija je neinvazivna preiskovalna metoda v medicini, s katero merimo trodimenzionalno porazdelitev biološko aktivne substance, označene s sevalcem pozitronov, v živem organizmu. Je diagnostična tehnika, komplementarna rentgenski tomografiji in jedrski magnetni resonanci, saj daje podatke o delovanju in ne le o morfologiji tkiva. Temelji na hkratni zaznavi dveh pri anaihilaciji izsevanega pozitrona nastalih fotonov v prostoru okoli preiskovanca s scintilacijsko kamero ali z večžičnimi proporcionalnimi komorami s fotonskimi pretvorniki, ki jih izdelujemo na inštitutu Jože Štefan. Sevalci pozitronov so večinoma izotopi elementov, ki so gradniki organskih snovi, kar daje široko paleto možnosti označevanja biomolekul in študija raznovrstnih fizioloških procesov. Poznavanje kinetičnih modelov procesov in teorije razdelkov omogoča tudi njihovo kvantifikacijo, kar je temelj tovrstne diagnostike. Nam je dostopen izotop 18F in z njim označena alkana 2–deoksi–D–glukoza in 3–deoksi–D–glukoza, s katerima lahko merimo pretok krvi skozi tkivo, hitrost presnove glukozev nbjem in prepustnost krvnomožganske pregrade. Naše študije bodo zaenkrat obsegale temeljne poskuse na živalih, skušamo pa razviti nove označene snovi in ustrezne kvantifikacijske modele.

Avtorji:
Potočnik Nejka

Ključne besede:
tomografija emisijska računalniška-metode

Citiranje:
Med. Razgl. 1993; 32: 457–470.
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑