Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 2004 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Kirurgija » Medicinsko področje » Predmeti » Medicina dela » Medicinsko področje » Predmeti » Sodna medicina »

Padec pri varovanju s plezalno vrvjo: ali tip varnostnega pasu vpliva na vzorec in resnost poškodbe?

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Na podlagi eksperimentalnih podatkov je razširjeno prepričanje, da lahko vsak večji padec pri varovanju s plezalno vrvjo povzroči smrtno nevarne poškodbe, če plezalec uporablja le sedalni varnostni pas, predvsem zaradi nevarnosti poškodb prsne in ledvene hrbtenice in trebu­šnih organov pri hiperekstenzijski poškodbi, pa tudi zaradi tveganja, da bo plezalec obvisel v položaju z glavo navzdol. Cilj te retrospektivne študije je bil ugotoviti, ali vzorec poškodb, ki so ga pokazali eksperimentalni podatki, resnično najdemo pri dejanskih primerih nesreč in ali vrsta varnostnega pasu prispeva h obolevnosti in umrljivosti pri teh ponesrečencih. Analizirali smo skupaj 57 plezalcev, ki so v preteklosti padli v plezalno vrv. Od tega jih je 41 upo­rabljalo le sedalni varnostni pas, 16 pa kombinacijo sedalnega in prsnega varnostnega pasu. Pri nobenem od plezalcev, ki so uporabljali le sedalni pas, niso našli ne motenj na prsni in ne na ledveni hrbtenici ne poškodb trebušnih organov zaradi hiperekstenzijske poškodbe, kljub dolgemu padcu do največ 65 metrov. Vzorec in resnost poškodb plezalcev, ki so uporabljali le sedalni pas, se nista razlikovala od tistih, ki so uporabljali kombinacijo sedalnega in prsne­ga varnostnega pasu. Položaj z glavo naprej je bil med takimi padci pogost (33 % vseh primerov), vendar ni bilo nobenega ujemanja z vrsto pasu, ki ga je plezalec uporabljal. Visenje z glavo navzdol po padcu je bilo manj pogosto in je nastopalo le, če plezalec ni uporabljal prsnega varnostnega pasu. Opažali smo, da je največ primerov smrtno nevarnih poškodb in multisistemske poškodbe na lažjih plezalnih smereh, vzorec poškodb pa je kazal na udarec ob skalo med padcem kot osnovni mehanizem teh poškodb. Nismo torej našli nobenih znakov ali doka­zov, da bi vrsta plezalnega pasu značilno vplivala na vzorec poškodb ali resnost poškodb pri padcih med plezanjem. Naši podatki kažejo, da so hude in smrtno nevarne poškodbe pri nesre­čah med plezanjem predvsem posledica udarca ob skalo med padcem in so pogostejše na lažjih smereh.

Avtorji:
Peter Mair, Martin Lutz

Ključne besede:


Citiranje:
Med Razgl. 2004; 43: 313–17.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑