Pljučni zasevki

Zasevki malignih neoplazem so najpogostejša oblika sekundarnih pljučnih tumorjev. Pogost razsoj v pljuča je posledica izredno dobre pljučne žilne in limfne oskrbe. Skoraj vsak rak lah­ko zaseva v pljuča, vendar nekateri zasevajo v pljuča pogosteje. Rentgenska slika prsnega koša še vedno velja kot začetni korak v diagnostiki zasevkov, vendar sta pri ugotavljanju zasevkov v pljuča in v mediastinalne bezgavke konvencionalna računalniška tomografija (CT) prsne­ga koša in pozitronska emisijska tomografija (PET) posamezno ali v kombinaciji uspešnejši. Zasevki malignih neoplazem so najpogostejša oblika sekundarnih pljučnih tumorjev. Pogost razsoj v pljuča je posledica izredno dobre pljučne žilne in limfne oskrbe. Skoraj vsak rak lah­ko zaseva v pljuča, vendar nekateri zasevajo v pljuča pogosteje. Rentgenska slika prsnega koša še vedno velja kot začetni korak v diagnostiki zasevkov, vendar sta pri ugotavljanju zasevkov v pljuča in v mediastinalne bezgavke konvencionalna računalniška tomografija (CT) prsne­ga koša in pozitronska emisijska tomografija (PET) posamezno ali v kombinaciji uspešnejši. Za citološko potrditev pljučnih zasevkov je transtorakalna igelna aspiracijska biopsija (TNAB) najpogosteje uporabljena in uspešna metoda. Uspešen diagnostični in v nadaljevanju tudi posto­pek zdravljenja je tudi videoasistirana torakoskopija (VATS). Pri zdravljenju je kirurška odstra­nitev pljučnih zasevkov z namenom zdravljenja uspešna le v določenih primerih. Kemoterapija ostaja najpomembnejši način zdravljenja napredovalega raka. Izid in prognoza sta pri različ­nih tumorjih različna. Preživetje je v večini primerov odvisno od vrste in histologije primar­nega tumorja, začetnega stadija bolezni in načina zdravljenja.