This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Izhodišče. Kljub dvomom o varnosti postopka oploditve v epruveti s prenosom zarodka (IVF-ET), postopka oploditve z vbrizganjem spermija v citoplazmo (ICSI) in uporabi zamrznjenih zarodkov raziskave kažejo, da tveganje za prirojene nepravilnosti ni bistveno povečano. Izkazalo se je le, da so pri novorojenčkih, rojenih po oploditvi s postopkom ICSI, pogostejše nepravilnosti spolnih kromosomov. Dejavniki tveganja neplodnih parov so njihova višja starost, neplodnost in pogostejše mnogoplodne nosečnosti. Ocena pojavnosti kromosomskih, pa tudi strukturnih prirojenih nepravilnosti pri nas bi bila uporabna pri obravnavi neplodnih parov v prihodnosti.
Namen in hipoteze raziskave. V naši raziskavi želimo ugotoviti, ali so prirojene nepravilnosti pri novorojenčkih, rojenih po postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, pogostejše kot pri novorojenčkih, rojenih po spontani zanositvi.
Preiskovanke in metode dela. V retrospektivno raziskavo smo vključili 242.164 novorojenčkov, ki so se rodili 241.607 materam od aprila 1987 do decembra 1997 v Sloveniji, ter jo razdelili na 3 kohortne in 1 kontrolirano študijo. V prvih dveh študijah smo primerjali pojavnost kromosomskih, strukturnih in letalnih prirojenih nepravilnosti. Pri prvi študiji smo primerjali 1404 novorojenčkov, rojenih po oploditvi s postopkom IVF-ET, z novorojenčki, rojenimi po spontani zanositvi. Pri drugi, kontrolirani študiji, smo primerjali 1270 novorojenčkov rojenih po oploditvi mater s postopkom IVF-ET, s 1270 novorojenčki, rojenimi materam po spontani zanositvi ob tem, da smo matere po starosti, številu plodov, pariteti in letu poroda izenačili. Pri tretji študiji smo ugotavljali pojavnost kromosomskih, strukturnih in letalnih prirojenih nepravilnosti glede na način oploditve. 73 novorojenčkov s prirojenimi nepravilnostmi, rojenih po oploditvi s postopkom IVF-ET, smo primerjali s 9685 novorojenčki s prirojenimi nepravilnostmi, rojenimi po spontani zanositvi. V četrti študiji smo ugotavljali možne dejavnike tveganja (starost, mnogoplodnost, pariteta in izvedba postopka ICSI) pri materah, udeleženih v postopku IVF-ET. Primerjali smo 54 mater novorojenčkov, rojenih po oploditvi s postopkom IVF-ET, ki imajo prirojene nepravilnosti, s 1048 materami novorojenčkov, rojenih po oploditvi s postopkom IVF-ET, ki nimajo prirojenih nepravilnosti. Rezultate smo ovrednotili s testom χ² za neparametrične in t-testom za parametrične spremenljivke. Razlike med vzorci smo imeli za statistično značilne, kadar je bila stopnja tveganja (vrednost p) manjša od 0,05 (p< 0,05).
Rezultati. Pri novorojenčkih, rojenih po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo, smo ugotovili več vseh prirojenih nepravilnosti skupaj, več letalnih nepravilnosti, več malformacij dihal, srca in obtočil ter manj malformacij mišično-skeletnega sistema kot pri novorojenčkih, rojenih po spontani zanositvi. Po izenačitvi mater po starosti, pariteti, mnogoplodnosti in letu poroda nismo pri primerjavi novorojenčkov našli nobenih značilnih razlik. Pri novorojenčkih s prirojenimi nepravilnostmi, rojenih po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo, smo našli večji delež letalnih nepravilnosti, malformacij srca in obtočil ter manjši delež malformacij mišično-skeletnega sistema kot pri novorojenčkih s prirojenimi nepravilnostmi, rojenih po spontani zanositvi. Pri materah, zdravljenih s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki so rodile otroke s prirojenimi nepravilnostmi, nismo ugotovili nič več dejavnikov tveganja kot pri materah, zdravljenih s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki so rodile neprizadete otroke. Pri novorojenčkih, rojenih po postopku oploditve ICSI, smo našli štiri manjše nepravilnosti.
Zaključki. Ugotovili smo, da postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo ne povečujejo verjetnosti nastanka prirojenih nepravilnosti. Malformacije srca in obtočil predstavljajo večji delež prirojenih nepravilnosti po oploditvi z biomedicinsko pomočjo kot po naravni oploditvi. Postopek ICSI ni dejavnik tveganja za nastanek kromosomskih nepravilnosti pri materah, zdravljenih z metodami oploditve z biomedicinsko pomočjo.