This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Intrakapsulami zlom stegneničnega vratu je pogosto vzrok za znatno poslabšanje kakovosti življenja starejšega človeka. Zaradi posebnosti arterijske oskrbe in zgradbe zgornjega dela stegnenice so pri zdravljenju pogosti zapleti, med katerimi sta najpomembnejši aseptična nekroza glavice in psevdartroza (non-union). Pregledali smo popise in rentgenske slike 197 bolnikov (134 žensk in 63 moških) z zlomom stegneničnega vratu, ki so bili zdravljeni na Univerzitetni travmatološki kliniki v Ljubljani v letu 1987. S pregledom dokumentacije o njihovem zdravljenju do leta 1991 smo želeli ugotoviti vpliv različnih dejavnikov, predvsem časa od poškodbe do operacije, na rezultate zdravljenja. Povprečna starost poškodovancev je bila 72 let. Najpogostejši vzrok zloma je bil preprost padec. Zlome smo razdelili po Pauwelsu in Gardenu. Konservativno je bilo zdravljenih 41 bolnikov, ostali so bili operirani. Najpogostejša je bila osteosinteza s 130° kotno ploščo (v 123 primerih). Med hospitalizacijo je umrlo 15 bolnikov, 47 pa se jih po odpustu iz klinike ni več javilo na pregled. Med preostalimi 135 bolniki jih je bilo 23 s primarno vgrajeno endoprotezo. Do razvoja aseptične nekroze glavice je prišlo pri 19 bolnikih od 112 (17 %), do psevdartroze pa pri 7 (6,2 %). Na pojavljanje obeh zapletov vpliva tip zloma. Rezultati so potrdili, da je poleg pravilne repozicije, zaklinjenja delov kosti in korektno izvedene osteosinteze pomemben čas od poškodbe do operacije. Pri bolnikih z zgodnjo osteosintezo je bila pogostost aseptične nekroze glavice značilno manjša (p < 0,05) kot pri bolnikih, ki so bili operirani kasneje (več kot 48 ur po poškodbi). Med bolniki z znanim rezultatom zdravljenja smo lahko v 75,9 % ugotovili klinično zadovoljiv, dober ali zelo dober rezultat.