Pomen C-reaktivnega proteina (CRP) v diagnostiki akutno nastale vročine brez žariščnih znakov bolezni pri otrocih

Izhodišče. Vrednost CRP kot samostojen označevalec ni dovolj zanesljiva za odkrivanje inva­zivnih bakterijskih okužb. Namen. Namen naše študije je bil ugotoviti pomen merjenja serumske koncentracije CRP in ostalih rutinsko merjenih akutnih reaktantov vnetja v povezavi s kliničnimi znaki pri raz­likovanju bakterijske od virusne okužbe. Metode. V retrospektivno raziskavo smo vključili 333 otrok, starih od 0 do 14 let, ki so bili v letu 2003 napoteni na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani z napotno diagnozo status febrilis. Zaradi lažje obravnave invazivnih bakterijskih okužb smo naknadno pregledali še 26 popisov iz leta 2004 in 2005 z odpustno diagnozo bakteriemija ali meningitis. Za primerjavo vrednosti med skupino bakterijskih in skupino virusnih okužb smo uporabili Studentov t-test, Mann-Whitney U-test in hi-kvadrat test. Razlike smo imeli za stati­stično značilne, kadar je bila stopnja tveganja manjša od 0,05 (p <0,05). Mejne vrednosti, občutljivost, specifičnost, PNV in NNV ter diagnostično zanesljivost koncentracije CRP in osta­lih kazalcev smo določili s krivuljami specifičnosti in občutljivost (krivuljami ROC). Rezultati. Za razlikovanje bakterijske in virusne okužbe je najbolj uporabno sočasno merje­nje vrednosti CRP in celokupnega števila levkocitov ter spremljanje klinične slike, predvsem konjunktivitisa. Otroci z adenovirusno okužbo imajo pogosto vrednosti akutnih reaktantov vnetja tolikšne, kot jih opažamo pri bakterijskih okužbah. Potrebno bi bilo narediti nova pripo­ročila za zdravljenje posameznih kliničnih sindromov. Na ta način bi lahko porabo antibiotikov zmanjšali za 10,3%.