This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Dobro regeneracijo aksonov po poškodbi perifernega živca omogočajo razmnožene Schwannove celice (SC) v distalnem krnu, ki izločajo topne spodbujevalne dejavnike, in bazalne lami­ne SC. Le-te tvorijo nevrilemske cevke, ki predstavljajo ugodno rastno podlago za aksone. Rezultati raziskav o relativnem pomenu topnih dejavnikov in rastne podlage so delno pro­tislovni. Novejša študija je pokazala, da se senzorični aksoni med regeneracijo skozi brezcelični distalni krn po relativno hitri rasti v prvem tednu po poškodbi ustavijo. Vodeči aksoni se nato retrahirajo proti mestu poškodbe. Do nove rasti pride samo, če je možna migracija SC iz proksimalnega krna. Dosedanji rezultati kažejo, da bi za zaustavitev rasti aksonov lah­ko bila odgovorna degeneracija rastne podlage v odsotnosti SC. Preverili bomo hipotezo, da je za zaustavitev rasti aksonov po prvem tednu regeneracije krivo mikrookolje aksonov, ne pa morebitna izčrpanost perikariona, hipotezo, da je z ohranjanjem primerne rastne podla­ge mogoče vzdrževati rast v drugem tednu tudi brez podpore SC, ter hipotezo, da je z zago­tavljanjem topnih rastnih dejavnikov v drugem tednu kljub odsotnosti SC in delno degenerirani rastni podlagi moč preprečiti retrakcijo aksonov. V raziskavi smo suralni živec podgane poš­kodovali z aksonotmezo. V prvi skupini živali smo celice v distalnem odseku živca z enkrat­nim zmrzovanjem uničili vse do konca odseka, kontinuiteta cevk BL pa ni bila prekinjena. V drugi skupini živali smo zmrzovali le 10 oz. 15 mm dolg odsek živca za mestom aksonot- meze in pustili celice distalno ohranjene. V tretji skupini živali smo distalni odsek dvakrat zapored zmrzovali v razmaku štirih dni. Drugo zmrzovanje je zajelo odsek distalno od prve­ga. V četrti skupini smo v celoti zmrzovani distalni odsek n. suralisa ovili v degeneriran odsek n. peroneusa. Hitrost regeneracije najhitrejših aksonov smo testirali s testom uščipa živca. Akso­ne smo na prečnem prerezu živca prikazali z imunohistokemično reakcijo na nevrofilament. Potrdili smo, da se začetna hitra rast senzoričnih aksonov skozi popolnoma brezcelični odsek distalno od aksonotmeze po osmih dneh ustavi. Ustavitvi rasti sledi retrakcija vodečih aksonov. Pri regeneraciji skozi 10 oz. 15 mm dolg brezcelični odsek do ustavitve rasti ne pride. Rast aksonov skozi dvakrat zapored zmrzovani odsek živca se v drugem tednu ne ustavi, je pa poča­snejša. Elongacija aksonov skozi brezcelični odsek, obložen z degeneriranim živčnim odse­kom, se v drugem tednu ne ustavi, se pa upočasni. Ustavitev rasti aksonov skozi brezcelični distalni odsek živca je torej posledica neugodnih razmer v mikrookolju regenerirajočih se akso­nov. Z ohranjanjem dobre rastne podlage lahko vzdržujemo rast dalj časa kljub stalni odsot­nosti celične podpore. Z dodajanjem topnih dejavnikov SC lahko vzdržujemo rast med podaljšano regeneracijo skozi brezcelični distalni odsek živca tudi ob delno degenerirani rast­ni podlagi.