MENU
Arhiv številk » 2011 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Biokemija » Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga »

Pomen zgodnjih kliničnih in biokemičnih sprememb pri esencialni arterijski hipertenziji

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

IZHODIŠČA. Esencialna arterijska hipertenzija je ena najpogostejših kroničnih bolezni obto­čil. Pogosto jo povezujejo s presnovnim sindromom, ki vključuje številne klinične in bioke­mične spremembe krvi. V raziskavi smo želeli natančneje ugotoviti prisotnost biokemičnih sprememb v sestavi krvi še pred pričakovanim zvišanim krvnim tlakom pri zdravih mladih osebah s pozitivno družinsko anamnezo o hipertenziji.

METODE. V presečno študijo prime­rov in kontrol smo vključili 77 preiskovancev, med katerimi jih je bilo 38 družinsko obreme­njenih, 39 pa njim primerljivih po starosti, vendar s starši normotoniki. Določili smo stopnjo prehranjenosti in izmerili krvni tlak. Vsem preiskovancem smo določili serumsko koncen­tracijo glukoze, holesterola in trigliceridov, adiponektina in asimetričnega dimetilarginina po encimski metodi, raven serumskega inzulina in C-reaktivnega proteina pa po radioimunski metodi.

REZULTATI. V primerjavi z neobremenjenimi so imeli družinsko obremenjeni višjo stopnjo prehranjenosti in višji sistolični krvni tlak. Pri družinsko obremenjenih smo ugoto­vili pomembno višje serumske koncentracije glukoze, celotnega holesterola in lipoproteinov nizke gostote (holesterola LDL), trigliceridov, C-reaktivnega proteina, inzulina ter pomembno nižjo koncentracijo adiponektina, ni pa bilo razlik v koncentraciji asimetričnega dimetilargi­nina. Pri vseh družinsko obremenjenih preiskovancih smo ugotovili pozitivne povezave med koncentracijo inzulina in družinsko obremenitvijo, stopnjo prehranjenosti, višino sistolične- ga krvnega tlaka, koncentracijo trigliceridov, glukoze in C-reaktivnega proteina, negativno pove­zavo pa s koncentracijo adiponektina. Model multiple regresijske analize je pokazal neodvisen vpliv družinske obremenitve, moškega spola, indeksa telesne mase, koncentracije trigliceri­dov in adiponektina na zvišane vrednosti koncentracije inzulina.

ZAKLJUČKI. Preiskovanci z družinsko obremenitvijo so se razlikovali od neobremenjenih ne le po višini krvnega tlaka, ampak tudi po določenih drugih kliničnih značilnostih in po biokemičnih spremembah v krvi, ki so del presnovnega sindroma. Raven adiponektina, ne pa tudi C-reaktivnega proteina, je neodvisno povezana s hiperinzulinemijo/tkivno neodzivnostjo na inzulin. Razlik v koncen­traciji asimetričnega dimetilarginina med skupinama ni.

Avtorji:
Bedencic Klemen, Berlot Boštjan, Žižek Bogomir

Ključne besede:
hipertenzija, inzulinska rezistenca, presnovni sindrom, adiponektin

Citiranje:
Med Razgl. 2011; 50: 245–61.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑