This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Karcinoidni tumorji so nevroendokrini tumorji. Izločajo različne fiziološko aktivne snovi, ki v povišanih koncentracijah lahko povzročajo karcinoidni sindrom in karcinoidno srčno bole­zen. Značilne spremembe pri karcinoidni srčni bolezni so karcinoidne lehe na endokardu srca. Nastanek karcinoidne srčne bolezni ni dokončno pojasnjen. Skušali smo prikazati razlike v bio­kemičnih označevalcih med dvema skupinama bolnikov s karcinoidnim sindromom: tistih s karcinoidno srčno boleznijo in tistih brez nje. Preko razlik v biokemičnih označevalcih smo želeli dobiti nekaj vpogleda v patogenezo karcinoidne srčne bolezni in preveriti njihovo diag­nostično vrednost. Želeli smo ugotoviti pogostnost karcinoidne srčne bolezni pri bolnikih s karcinoidnim sindromom v Sloveniji.

Naše hipoteze: 1. Ravni kromogranina A, 5-hidroksiindolocetne kisline (5-HIAA) in trans­formirajočega rastnega dejavnika – P1 (TGF-P1) so pomembno višje v skupini s karcinoidno srčno boleznijo kot v skupini brez nje. 2. Koncentracije 5-HIAA so v skupini s karcinoidno srčno boleznijo pred začetkom zdravljenja z oktreotidom pomembno višje kot v skupini brez nje. 3. Zdravljenje z oktreotidom ne prepreči nastanka karcinoidne srčne bolezni. Prospek- tivna raziskava je zajela vse bolnike v Sloveniji, ki so bili v času raziskave vodeni pod diagnozo karcinoidnega sindroma. Glede na prisotnost ehokardiografskih sprememb smo bolnike raz­delili v dve skupini: tiste s karcinoidno srčno boleznijo in tiste brez nje. Koncentracije kromogranina A v serumu smo določali z radioimunskih testom, koncentracije 5-HIAA v urinu z uporabo tekočinske kromatografije pod visokim pritiskom, koncentracije TGF-P1 v seru­mu pa z encimskoimunskim testom. Dobljene rezultate smo statistično obdelali z uporabo neparametričnih testov.

Najpogostejša ehokardiografska sprememba pri skupini s karcinoidno srčno boleznijo je bila popuščanje trikuspidalne zaklopke s strukturnimi spremembami trikuspidalne zaklop­ke. Bolniki s karcinoidno srčno boleznijo so imeli značilno višje koncentracije kromogranina A v primerjavi s tistimi brez nje. Ugotovili smo statistično značilno pozitivno korelacijo med koncentracijami kromogranina A v serumu in koncentracijami 5-HIAA v urinu pred zdrav­ljenjem z oktreotidom in v času kontrole. Razlika v koncentracijah 5-HIAA v urinu med obema skupinama je bila statistično značilna samo za vrednosti, merjene v času kontrole, ne pa tudi za obdobje pred zdravljenjem z oktreotidom. Padec koncentracij 5-HIAA po zdravljenju z ok- treotidom ni bil statistično značilen. Razlike med serumskimi koncentracijami TGF-P1 niso bile statistično značilne. Pojavnost karcinoidne srčne bolezni ni povezana s trajanjem simp­tomov in znakov karcinoidnega sindroma. Koncentracije kromogranina A in 5-HIAA so uporabne v diagnostiki in pri spremljanju bolnikov s karcinoidnim sindromom in karcinoid- no srčno boleznijo. Koncentracije 5-HIAA, kot smo jih ugotovili v naši raziskavi, kažejo na pomembno vlogo serotonina pri nastanku karcinoidnih leh. Zdravljenje z oktreotidom ne pov­zroči statistično značilnega padca koncentracij 5-HIAA in ne vpliva na nastanek karcinoidne srčne bolezni. Določanje serumskih