This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Karcinoidni tumorji so nevroendokrini tumorji. Izločajo različne fiziološko aktivne snovi, ki v povišanih koncentracijah lahko povzročajo karcinoidni sindrom in karcinoidno srčno bolezen. Značilne spremembe pri karcinoidni srčni bolezni so karcinoidne lehe na endokardu srca. Nastanek karcinoidne srčne bolezni ni dokončno pojasnjen. Skušali smo prikazati razlike v biokemičnih označevalcih med dvema skupinama bolnikov s karcinoidnim sindromom: tistih s karcinoidno srčno boleznijo in tistih brez nje. Preko razlik v biokemičnih označevalcih smo želeli dobiti nekaj vpogleda v patogenezo karcinoidne srčne bolezni in preveriti njihovo diagnostično vrednost. Želeli smo ugotoviti pogostnost karcinoidne srčne bolezni pri bolnikih s karcinoidnim sindromom v Sloveniji.
Naše hipoteze: 1. Ravni kromogranina A, 5-hidroksiindolocetne kisline (5-HIAA) in transformirajočega rastnega dejavnika – P1 (TGF-P1) so pomembno višje v skupini s karcinoidno srčno boleznijo kot v skupini brez nje. 2. Koncentracije 5-HIAA so v skupini s karcinoidno srčno boleznijo pred začetkom zdravljenja z oktreotidom pomembno višje kot v skupini brez nje. 3. Zdravljenje z oktreotidom ne prepreči nastanka karcinoidne srčne bolezni. Prospek- tivna raziskava je zajela vse bolnike v Sloveniji, ki so bili v času raziskave vodeni pod diagnozo karcinoidnega sindroma. Glede na prisotnost ehokardiografskih sprememb smo bolnike razdelili v dve skupini: tiste s karcinoidno srčno boleznijo in tiste brez nje. Koncentracije kromogranina A v serumu smo določali z radioimunskih testom, koncentracije 5-HIAA v urinu z uporabo tekočinske kromatografije pod visokim pritiskom, koncentracije TGF-P1 v serumu pa z encimskoimunskim testom. Dobljene rezultate smo statistično obdelali z uporabo neparametričnih testov.
Najpogostejša ehokardiografska sprememba pri skupini s karcinoidno srčno boleznijo je bila popuščanje trikuspidalne zaklopke s strukturnimi spremembami trikuspidalne zaklopke. Bolniki s karcinoidno srčno boleznijo so imeli značilno višje koncentracije kromogranina A v primerjavi s tistimi brez nje. Ugotovili smo statistično značilno pozitivno korelacijo med koncentracijami kromogranina A v serumu in koncentracijami 5-HIAA v urinu pred zdravljenjem z oktreotidom in v času kontrole. Razlika v koncentracijah 5-HIAA v urinu med obema skupinama je bila statistično značilna samo za vrednosti, merjene v času kontrole, ne pa tudi za obdobje pred zdravljenjem z oktreotidom. Padec koncentracij 5-HIAA po zdravljenju z ok- treotidom ni bil statistično značilen. Razlike med serumskimi koncentracijami TGF-P1 niso bile statistično značilne. Pojavnost karcinoidne srčne bolezni ni povezana s trajanjem simptomov in znakov karcinoidnega sindroma. Koncentracije kromogranina A in 5-HIAA so uporabne v diagnostiki in pri spremljanju bolnikov s karcinoidnim sindromom in karcinoid- no srčno boleznijo. Koncentracije 5-HIAA, kot smo jih ugotovili v naši raziskavi, kažejo na pomembno vlogo serotonina pri nastanku karcinoidnih leh. Zdravljenje z oktreotidom ne povzroči statistično značilnega padca koncentracij 5-HIAA in ne vpliva na nastanek karcinoidne srčne bolezni. Določanje serumskih