MENU
Arhiv številk » 2015 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Nevrologija » Medicinsko področje » Predmeti » Nujna medicinska pomoč »

Praktičen pristop do ocenjevanja nezavesti po Glasgowski lestvici nezavesti

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Leta 1974 je bila ustvarjena Glasgowska lestvica nezavesti. Z uvedbo lestvice so želeli ustvariti poenoten in uporaben sistem ocenjevanja stopnje nezavesti pri bolnikih. V štirih desetletjih uporabe se je razvilo več različic ocenjevanja, raziskave pa kažejo, da so napake pri ocenjevanju, še posebej pri neizkušenih ocenjevalcih, pogoste. Lestvica je sestavljena iz treh delov: odpiranje oči, verbalni odziv in najboljši motorični odziv. Za oceno odpiranja oči opazujemo, ali bolnik spontano gleda, se odziva na zvoke ali na bolečino. Pri verbalnem odzivu ocenjujemo, ali je bolnik orientiran v osebi, času in prostoru, ali je njegov govor zmeden, uporablja neprimerne besede ali odgovarja le z nerazumljivimi zvoki.Za oceno motoričnega odziva štejemo najboljši motorični odziv gibljivega uda. Bolniku moramo dati jasna navodila. V kolikor bolnik ne sledi navodilom, nadaljujemo z bolečinskim dražljajem. Da lahko govorimo o lokalizirajočem odzivu, mora bolnik ob bolečem dražljaju iti z roko preko svoje ključnice. Če zgornji ud flektira v komolcu, z roko pa ne seže preko ključnice, to štejemo kot normalen fleksijski odziv. Bolnikov odziv na bolečinski dražljaj lahko vrednotimo tudi kot nenormalni fleksijski odziv ali ekstenzijski odziv. Pri vsem tem moramo biti pozorni na stanja, ki lahko otežijo oceno Glasgowske lestvice nezavesti – npr. intubacija, uporaba anestetikov ali sedativov, poškodbe obraza, hrbtenjače in udov.

Avtorji:
Štupar Saša, Samsa Žiga

Ključne besede:
Glasgowska lestvica nezavesti, odpiranje oči, verbalni odziv, motorični odziv, bolečinski dražljaj

Citiranje:
Med Razgl. 2015; 54 (2): 269–81.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑