Predšolski razvoj dojenčkov z izjemno nizko gestacijsko starostjo, rojenih v letih 2013 in 2014 v Porodnišnici Ljubljana

IZHODIŠČA. Izjemno prezgodaj rojeni novorojenčki lahko imajo številne težave v nevrološkem
in kognitivnem razvoju. METODE. Retrospektivna raziskava je bila izvedena na
otrocih, rojenih pred 28. tednom nosečnosti, v letih 2013 in 2014. Zbrali smo demografske
in nevrorazvojne podatke otrok v starosti dveh let ter podatke od staršev in razvojnih zdravnikov
ob vstopu v šolo. V starosti dveh let je bilo vključenih 85 izjemno nedonošenih otrok,
ob vstopu v šolo pa 45 otrok. REZULTATI. Denverskega razvojnega presejalnega testa II
pri dveh letih ni uspelo opraviti 2,5% od 79 otrok, 3,7% od 81 otrok je imelo okvaro sluha
in 35,6% od 45 otrok je imelo patološke izvide slikanja možganov. Ob vstopu v šolo je
bila pri 34,2% od 45 otrok ugotovljena okvara vida, pri 2,9% od 35 okvara sluha, pri 36,8%
od 38 motorična prizadetost in pri 31,1% od 45 vedenjske motnje. Najpogostejša kognitivna
težava je bila slaba pozornost (prisotna pri 76,5% od 34 otrok), 44,7% od 38 otrok
je imelo težave v šoli in pri 50% od 38 otrok je bilo priloženo strokovno mnenje ali sprejeta
odločitev za napotitev v prilagojen šolski program. Razvojni pediatri so pogosteje poročali o nevrofizioterapevtski obravnavi in vključenosti psihologa kot starši. RAZPRAVA.
Razvoj slovenskih izjemno nedonošenih otrok je boljši v starosti dveh let v primerjavi
z mednarodnimi raziskavami. Primerjava rezultatov razvoja nedonošenih otrok pred vstopom
v šolo pa je pokazala, da so naši rezultati boljši od rezultatov mednarodnih raziskav
na področju prilagoditev šolanja in pogostosti težav v šoli, primerljivi na področju motoričnih
motenj ter slabši na področju kognitivnih in vedenjskih težav ter zaznavnih okvar.