This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Zdravje prebivalcev v Sloveniji, ki smo ga ocenili s prezgodnjo splošno in specifično umrljivostjo ter dolgostjo življenja, zaostaja za državami EU. V vzhodnem delu Slovenije, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo, stara industrija, večja brezposelnost in nižja izobrazba, živijo ženske v povprečju dve leti, moški pa tri leta manj kakor na zahodu države, kjer je življenjska raven višja. Namen naše raziskave je, da na osnovi obstoječih statističnih podatkov in raziskav o zdravju in prehrani Slovencev ocenimo zdravje v povezavi s prehrano, s ciljem, da potrdimo hipotezo o pomembnem vplivu prehrane na zdravje Slovencev.

Povezava med specifično stopnjo umrljivosti (ishemična bolezen srca in rak na prebavilih) in načinom prehrane med posameznimi regijami Slovenije kaže večjo umrljivost s povečano količino celokupnih in nasičenih maščob in znižano umrljivost s povečano količino sadja in zelenjave v prehrani Slovencev. Visoko statistično pomembno povezavo pa smo ugotovili samo pri raku prebavil v populaciji žensk, starih nad 60 let (p < 0,05); statistično pomembna povezava pa je bila celo bolj izražena (p < 0,02), pri upoštevanju razmerja med sadjem in zelenjavo ter celokupnimi maščobami.

Povezava med umrljivostjo zaradi bolezni obtočil prebivalcev slovenskih občin pa kaže obratno povezavo z dohodkom in izobrazbo in premosorazmerno z dohodkom, ne pa z izobrazbo Slovencev, in sicer pri umrljivosti za rakom. Prav zaradi tega bi morali bolj povdarjati zdravo prehrano prebivalcem z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki.