MENU
Arhiv številk » 2004 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Higiena » Medicinsko področje » Predmeti » Onkologija »

Prehranski dodatki in prehrana v visokih hribih

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Prilagoditev na višino in telesni napor na višini sta fiziološko zelo zahtevna. Pri telesnem napo­ru na višini z normalno prehrano težko zadostimo potrebam telesa po hranilih in tekočini. Neustrezen odziv telesa z žejo in lakoto še dodatno prispeva k hitri dehidraciji in izgubi telesne teže na višini, če posebej ne pazimo na zadosten vnos hranil in tekočine. Dehidraci­ja še poslabša simptome višinske bolezni in vodi do še manjšega vnosa hranil. Prvi in najbolj učinkovit prehrambeni ukrep je zaužitje vsaj 3–5 l tekočine na dan, ki naj vsebuje vsaj 200–300 g ogljikovih hidratov poleg tistih, ki jih dobimo s hrano. Za povečanje vnosa energije, protei­nov in mikrohranil (še posebej antioksidantov in železa) si pomagamo s hrano, ki ima povečano gostoto hranil in jo najlaže zaužijemo v obliki prehranskih dodatkov. S prehranskimi dodat­ki si lahko pomagamo v pogojih (npr. težavno plezanje), ko je normalen vnos hrane otežen. Na ta način laže preprečujemo dehidracijo, izboljšamo energetsko bilanco, izboljšamo spo­sobnost prenosa kisika, nadomeščanje glikogenskih zalog v mišicah in zaščitimo funkcionalno telesno maso.

Avtorji:
Nada Rotovnik Kozjek

Ključne besede:
alpinizem, energetska presnova, hrana obogatena

Citiranje:
Med Razgl. 2004; 43: 291–6.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑