MENU
Arhiv številk » 1993 » 1 » | Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga » Medicinsko področje » Predmeti » Psihiatrija »

Psihosocialne značilnosti suicidalnih mladostnikov

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Z raziskavo smo ugotavljali psihosocialne značilnosti 60 srednješolk, ki so poskušale samomor in jih primerjali s 60 srednješolkami, ki predstavljajo primerjalno skupino. Podatke smo zbrali iz popisov bolezni in anketirali primerjalno skupino z vprašalnikom, sestavljenim za raziskavo. Osebnostne značilnosti smo ugotavljali s Freiburškim osebnostnim vprašalnikom. Dekleta, ki so poskušala samomor, statistično značilno izhajajo iz nepopolne družine ali pa iz družine z neurejenimi odnosi v njej. Ta dekleta imajo slabši odnos do staršev, s katerimi so izgubile stik in živijo pretežno pri materah. V visokem odstotku so edinke in kažejo probleme pri ustvarjanju zadovoljujočih odnosov z drugimi. Starši so bodisi tihi in nesodelujoči v odnosu do deklet, bodisi preobčutljivi in dominantni. Depresivnost je večja pri srednješolkah, ki so poskušale samomor, vendar v primerjavi s kontrolno skupino razlike niso statistično pomembne. Dekleta so psihosomatsko motena, impulzivna in imajo izrazito ženske lastnosti. Težave v šoli in prilagoditvene težave, ki se kažejo tako pri uspehu kot v odnosu do sošolcev, ugotavljamo pri večini deklet, ki so poskušala samomor. Imajo večje težave s partnerjem in se družijo s problematično družbo. Izkazovala so visok odstotek samomorilnih misli, prejšnjih samomorilnih poskusov in več samomorilnega vedenja v družini. Življenjske okoliščine so pri obeh skupinah deklet podobne. Rezultati raziskave kažejo izrazito heterogenost vzorca, tako glede osebnostnih značilnosti, kot glede psihiatričnih diagnoz. Z raziskavo nismo potrdili obstoja določenega osebnostnega tipa mladostnic, ki poskušajo samomor.

Avtorji:
Groleger Urban, Stanič–Gruden Oleg

Ključne besede:
samomorilni poskus, osebnostni testi, mladostniki

Citiranje:
Med Razgl. 1993; 32: 15–55.
© 2020 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑