This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Prikazani so najpomembnejši vidiki radiološke diagnostike akutnih poškodb vratne hrbtenice (APVH) nižje od drugega vratnega vretenca. Kar najhitreje je treba določiti tip, obseg, nivo, zlasti pa klinični pomen take poškodbe, to je, ali je stabilna ali nestabilna. Za točno diagnozo je nujno dobro znanje navadne in rentgenske anatomije, poznavanje delovanja hrbtenice, pa tudi njenih razvojnih različic in nenormalnosti. Razumevanje delovanja sil omogoča rekonstrukcijo mehanizmov, ki delujejo pri nastajanju tovrstnih poškodb, s tem pa tudi razlago nastanka značilnih rentgenskih znakov in nestabilnosti poškodbe. Moderna radiologija omogoča veliko diagnostično točnost, saj ponuja raznovrstne tehnike, vendar za večino nestabilnih APVH velja, da se jih da povsem pravilno opredeliti že s šestimi navadnimi rutinskimi posnetki. Le če to snemanje ne odkrije nestabilnosti, se je treba, odvisno od kliničnega problema, odločiti bodisi za klasično bodisi za računalniško tomografijo ali celo za magnetno resonančno slikanje. Funkcijsko slikanje pa je še vedno edina metoda, ki ocenjuje učinek poškodbe na dinamiko hrbtenice, zato ostaja še naprej pomembno v radiološkem ocenjevanju APVH.