This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Za zgodnjo diagnozo sakroiliitisa iz skupine seronegativnih spondiloartritisov je bila računal­niška tomografija do uvedbe slikanja z magnetno resonanco najobčutljivejša preiskovalna meto­da. Računalniška tomografija je izredno občutljiva za prikaz začetnih erozij subhondralne kosti. Idealna radiološka metoda naj bi postavila diagnozo še pred razvojem dokončnih erozivnih spre­memb. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna je vrednost magnetnoresonančne tomo­grafije s paramagnetnim kontrastnim sredstvom Gd-DTPA v zgodnji diagnostiki sakroiliitisa pri bolnikih s klinično verjetnim ankilozantnim spondilitisom. Pri 25 bolnikih s klinično diagno­zo sumljivega sakroiliitisa kot dela seronegativnih spondiloartritisov smo opravili rentgensko slikanje, računalniško tomografijo in magnetnoresonančno tomografijo sakroiliakalnih sklepov. Na sakroiliakalnih sklepih pri 10 bolnikih ni bilo bolezenskih sprememb. Pri 13 bolnikih sta raču­nalniška tomografija in magnetnoresonančna tomografija dokazala sakroiliitis. V 2 primerih z normalnima izvidoma rentgenskega slikanja in računalniške tomografije je magnetnoresonančna tomografija prikazala spremembe intenzitete signala, združljive z diagnozo sakroiliitisa. V na­ši študiji se je magnetnoresonančna tomografija pokazala kot občutljiva slikovna metoda za zgodnjo diagnostiko sakroiliitisa kot dela seronegativnih spondiloartritisov.