This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo. Bolniki z arterijsko hipertenzijo imajo poleg povišanega krvnega tlaka še veliko drugih dejavnikov tveganja, saj je povišan krvni tlak del presnovno endokrinega sindroma. Zato so ti bolniki še toliko bolj ogroženi. Pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb, ki spremljajo aterogenezo, saj so preventivni ukrepi v tem obdobju najuspešnejši. Zanimale so nas predvsem spremembe žilne stene in spremembe v sestavi krvi, ki vplivajo na hemoreologijo. Določali smo debelino intime in medije karotidnih arterij, relaksacijsko sposobnost perifernih arterij in viskoznost plazme. Debelino intime in medije smo merili z ultrazvočno preiskavo na način B na treh mestih karotidne arterije; dilatacijsko sposobnost perifernih arterij pa smo ocenjevali s provokacijskim testom na brahialni arteriji. Vsem preiskovancem smo odvzeli vzorce krvi za določitev viskoznosti plazme in spremenljivk, ki se kot dejavniki tveganja vključujejo v aterogenezo. V študijo smo vključili 28 bolnikov s povišanim krvnim tlakom, zdravljenih z inhibitorji angiotenzin-konvertaze, povprečne starosti 55,1 let. Skupino zdravih preiskovancev je sestavljalo 22 prostovoljcev brez pomembnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo, povprečne starosti 54,2 let. Skupina bolnikov je imela na vseh odsekih karotidne arterije značilno večjo povprečno debelino intime in medije kot zdravi preiskovanci (0,81 ± 0,7 proti 0,62 ± 0,07 mm, p < 0,0001) in številnejše aterosklerotične plake. Debelina intime in medije se je povečevala s trajanjem povišanega krvnega tlaka, starostjo, večjim razmerjem pas-boki ter s koncentracijo glukoze in trigliceridov. Pojavljanje aterosklerotičnih plakov pa je bilo povezano še z večjo koncentracijo železa in lipoproteina a. Bolniki s povišanim krvnim tlakom so imeli tudi pomembno manjšo dilatacijsko sposobnost perifernih arterij. Zmanjšana dilatacijska sposobnost, ki domnevno predstavlja najzgodnejšo zaznavno spremembo v procesu ateroskleroze, se je tudi v naši raziskavi pojavila pred morfološkimi spremembami žilne stene. Bolniki s povišanim krvnim tlakom so imeli povečano viskoznost plazme, ki je bila povezana z debelino intime in medije karotidnih arterij. Zato menimo, da se z rednim antihipertenzivnim zdravljenjem bolnikov s povišanim krvnim tlakom ne da povsem odpraviti hemoreoloških sprememb krvi in funkcijskih ter morfoloških sprememb žilne stene, verjetno pa jih lahko z antihipertenzivnim zdravljenjem upočasnimo.