This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Operacijski poseg predstavlja stresni dogodek, ki v organizmu sproži obrambni odziv, pri katerem se sprostijo različni vnetni dejavniki. Ustrezno ravnovesje med spodbujevalnimi in zaviral­nimi dejavniki je pomembno za normalno celjenje poškodbe tkiva. Pretiran vnetni odziv je povezan s slabšo napovedjo, škodljiv pa je tudi pretiran protivnetni odziv, ki zveča možno­sti za razvoj okužb. Zato je koristno spremljanje vnetnih dejavnikov, saj lahko prispeva k boljšemu izidu zdravljenja. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki se pri operacijah jeter sproščajo v krvni obtok, da bi jih lahko uporabili kot označevalce odziva ob operacijskem stre­su. Raziskava je vključevala 27 bolnikov, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi načrtovane obsežne operacije jeter. Vzorce krvi smo odvzeli pred in med operacijskim posegom ter po njem. Merili smo plazemsko koncentracijo dejavnika tumorske nekroze α (TNF α), interlevkina (IL)-1P, IL-6, IL-8, IL-10, prokalcitonina (PCT) in C-reaktivnega proteina (CRP). Plazemska koncentraci­ja IL-6, IL-8 in IL-10 (interval zaupanja 95 %) je že med operacijo narasla do 190,2 (110,4–327,7), 4,0 (1,8–9,2) oz. 11,3 (6,3–20,3) ng/L. K naraščanju koncentracije teh citokinov je pomemb­no prispevala hipoksija z reperfuzijskimi poškodbami, pri IL-6 je bilo zvišanje povezano s trajanjem hipoksije. Sprememb koncentracije TNF α in IL-1P nismo zasledili. Prvi dan po operaciji je sledilo zvišanje koncentracije PCT in CRP, povprečje je bilo 1,30 (0,78–2,17) μg/L in 57,3 (43,5-75,5) mg/L, zvišanje je bilo povezano s predhodnim porastom koncentracije IL-6. Vnetni dejavniki bi lahko bili uporabni kot označevalci odziva na operacijski stres. Za njiho­vo klinično uporabo bi bilo treba ugotoviti še napovedno vrednost.