This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Kolateralno brstenje v perifernem živčevju je razvejeno izraščanje poganjkov iz nepoškodovanih aksonov v sosednja področja denerviranega tarčnega tkiva. Pri sproženju kolateralnega brstenja aksonov verjetno hkrati delujejo dejavniki iz degeneriranih živčnih poti, denerviranega tarčnega tkiva in morebitno medsebojno delovanje poškodovanih na nepoškodovane nevrone v spinalnem gangliju (transnevronska spodbuda). Uporabili smo model, pri katerem je na nepoškodovan suralni živec od strani prišit odsek drugega živca (end-to-side anastomoza). V skupini A smo na nepoškodovani suralni živec od strani prišili odsek peronealnega živca iz nasprotne noge, tako da na strani anastomoze ni bil poškodovan noben živec. V skupini B smo naredili enako, poleg tega pa smo na strani anastomoze prerezali še dorzokutane živce iz spinalnih segmentov L4–L6 in tako poškodovali nevrone v spinalnem gangliju suralnega živca, koža v okolici končičev suralnega živca pa ni bila denervirana. V skupini C smo izrezali odsek peronealnega živca in ga od strani prišili na nepoškodovani suralni živec na isti nogi. S tem in s prerezanjem safeničnega živca smo denervirali tudi kožo v okolici področja oživčenja suralnega živca. Vraščanje nociceptivnih aksonov v odseke živcev, od strani prišitih na suralni živec, smo ugotavljali s testom vščipa živca in s štetjem mieliniziranih aksonov na prečnih rezih teh odsekov. S testom vščipa živca pri živalih v skupini A po 8 tednih nikjer nismo ugotovili brstenja aksonov suralnega živca v od strani prišite odseke peronealnega živca. Nasprotno pa smo brstenje ugotovili v vseh odsekih pri živalih v skupini C in pri štirih od petih odsekov v skupini B. Histološko smo v prišitih odsekih živca v skupini A našli le posamezne mielinizirane aksone, kar je bilo statistično značilno manj kot v skupinah B in C (p < 0,05). Število aksonov pri skupini C pa je bilo statistično značilno večje kot pri skupini B (p < 0,02). Ugotovili smo, da za sprožitev kolateralnega brstenja prisotnost praznih, degeneriranih živčnih poti ne zadostuje, ampak je potrebno denervirano tarčno tkivo (ali transnevronska spodbuda). Transnevronska spodbuda je pomemben sprožilni dejavnik kolateralnega brstenja.