MENU
Arhiv številk » 1998 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Nevrologija » Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Predklinična raziskovalna naloga »

Sproženje kolateralnega brstenja senzoričnih aksonov pri podgani

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Kolateralno brstenje v perifernem živ­čevju je razvejeno izraščanje poganjkov iz ne­poškodovanih aksonov v sosednja področja denerviranega tarčnega tkiva. Pri sproženju ko­lateralnega brstenja aksonov verjetno hkrati de­lujejo dejavniki iz degeneriranih živčnih poti, denerviranega tarčnega tkiva in morebitno med­sebojno delovanje poškodovanih na nepoško­dovane nevrone v spinalnem gangliju (transnevronska spodbuda). Uporabili smo model, pri katerem je na nepoškodovan suralni živec od strani prišit odsek drugega živca (end-to-side anastomoza). V skupini A smo na nepoškodo­vani suralni živec od strani prišili odsek peronealnega živca iz nasprotne noge, tako da na strani anastomoze ni bil poškodovan noben živec. V skupini B smo naredili enako, poleg tega pa smo na strani anastomoze prerezali še dorzokutane živce iz spinalnih segmentov L4–L6 in tako poškodovali nevrone v spinalnem gangliju suralnega živca, koža v okolici končičev suralnega živca pa ni bila denervirana. V skupini C smo izrezali odsek peronealnega živca in ga od strani prišili na nepoškodovani suralni živec na isti nogi. S tem in s prerezanjem safeničnega živ­ca smo denervirali tudi kožo v okolici področja oživčenja suralnega živca. Vraščanje nociceptivnih aksonov v odseke živcev, od strani priši­tih na suralni živec, smo ugotavljali s testom vščipa živca in s štetjem mieliniziranih aksonov na prečnih rezih teh odsekov. S testom vščipa živca pri živalih v skupini A po 8 tednih nikjer ni­smo ugotovili brstenja aksonov suralnega živ­ca v od strani prišite odseke peronealnega živca. Nasprotno pa smo brstenje ugotovili v vseh odsekih pri živalih v skupini C in pri šti­rih od petih odsekov v skupini B. Histološko smo v prišitih odsekih živca v skupini A našli le posamezne mielinizirane aksone, kar je bilo statistično značilno manj kot v skupinah B in C (p < 0,05). Število aksonov pri skupini C pa je bi­lo statistično značilno večje kot pri skupini B (p < 0,02). Ugotovili smo, da za sprožitev kolateralnega brstenja prisotnost praznih, degene­riranih živčnih poti ne zadostuje, ampak je potrebno denervirano tarčno tkivo (ali transnevronska spodbuda). Transnevronska spodbuda je pomemben sprožilni dejavnik kolateralnega brstenja.

Avtorji:
Pavčnik Maja, Kovačič Uroš

Ključne besede:
aksoni, živec - degeneracija, živec - regeneracija, peronealni živec, suralni živec, podgane

Citiranje:
Med Razgl. 1998; 37: 173–90.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑