This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Klasični kardiocirkulatorni testi in spektralna analiza spremenljivosti srčne frekven­ce predstavljajo zanesljivo in neinvazivno obli­ko testiranja delovanja avtonomnega živčevja pri otrocih s sumom na okvaro le-tega. Namen te naloge je bil določitev razpona normalnih vred­nosti in proučevanje vpliva starosti in spola na rezultate srčnožilnih testov. V raziskavi je sodelovalo 81 zdravih otrok, sta­rih od 7 do 16 let. Razdelili smo jih v 5 starost­nih skupin (7 do 8, 9 do 10 let…). V vsaki skupini smo testirali 8 deklic in 8 dečkov. Opra­vili smo že uvedene klasične kardiocirkulatorne teste (Valsalvin preizkus, preizkus z globokim di­hanjem, test stiskanja pesti, ortostatski preizkus). S spektralno analizo smo določili nizko- in visokofrekvenčni vrh (NFV in VFV) amplitudnega spektra in izračunali razmerje NFV/VFV. Za vsako starostno skupino in spol smo določi­li razpon normalnih vrednosti za Valsalvin količ­nik, respiratorni količnik, količnik stiska pesti, ortostatski količnik, spremembe krvnega tlaka pri testu stiska pesti (diastoličnega) in pri ortostatskem preizkusu (sistoličnega in diastolične­ga), NFV, VFV ter razmerje NFV/VFV. Statistično pomembne negativne povezave s starostjo smo našli pri količniku stiska pesti, spremembi sistoličnega tlaka pri ortostatskem preizkusu in pri razmerju NFV/VFV leže; pozitivno povezavo s starostjo smo našli pri VFV leže. Respirator­ni količnik in VFV stoje sta značilno višja pri de­klicah v starostni skupini 11 do 12 let, prav tako porast diastoličnega tlaka pri deklicah v sta­rostni skupini 15 do 16 let. Srčnožilno testiranje je varna in zanesljiva ob­lika testiranja funkcije avtonomnega živčevja pri otrocih. Zaradi večje dinamičnosti sprememb pri otrocih priporočamo določanje referenčnih vrednosti v manjših starostnih skupinah kot pri odraslih (npr. na dve leti). Pri določanju normal­nih vrednosti je priporočljiva delitev po spolu.