This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Zmanjšana telesna zmogljivost je eden ključnih simptomov pri bolnikih s kroničnim popuš­čanje srca. Povezana naj bi bila s spremembami obrobnih tkiv, med katerimi je zelo pomembna endotelijska disfunkcija, tj. okrnjena sposobnost endotelija sprožiti razširitev žil pod vplivom fizioloških spodbud. Domnevali smo, da nadzorovana aerobna telesna vadba spodnjih udov pri bolnikih s kroničnim popuščanjem srca izboljša endotelijsko funkcijo na žilju nadlakti.

V prospektivni raziskavi smo 24 bolnikov (3 ženske, 21 moških, starih 50−80 let) s kro­ničnim popuščanjem srca naključnostno razporedili v skupino, ki je 8 tednov nadzorovano vadila 3-krat na teden po eno uro, in kontrolno skupino, ki ni trenirala. Pred obdobjem tele­sne vadbe in po njem smo pri vseh preiskovancih določili klinične značilnosti in ravni krvnih maščob, izmerili obremenitveno zmogljivost ter opredelili endotelijsko disfunkcijo z merje­njem od endotelija odvisne vazodilatacije brahialne arterije: z ultrazvokom smo določili premer brahialne arterije in hitrost pretoka krvi v njej med mirovanjem, med povečanjem pretoka (ki povzroča od endotelija odvisno vazodilatacijo) ter po zaužitju gliceril trinitrata (ki pov­zroča od endotelija neodvisno vazodilatacijo).

Od endotelija odvisna vazodilatacija se je pri skupini bolnikov, ki so trenirali, izboljšala s 4,8 ±2,1% (srednja vrednost ± standardni odklon) na 7,7 ±2,3% (p <0,05), medtem ko se v kon­trolni skupini ni pomenljivo spremenila. Prav tako se je izboljšala obremenitvena zmogljivost (s 5,12 ± 1,33 na 6,88 ± 1,29 metaboličnih ekvivalentov; p<0,05), zvečala pa se je tudi media­na vrednost dvojnega produkta (sistolični tlak x srčni utrip) ob največji obremenitvi, in sicer s 16,73 (razpon 1.−3. kvartil 15,9−18,53) na 18,25 (razpon 16,57−21,76) mmHgxmin^-1 x 10³ (p < 0,05). Tako obremenitvena zmogljivost kot maksimalni dvojni produkt sta pri kontrolni skupini ostala nespremenjena. Indeks telesne mase, sistolični in diastolični krvni tlak, srčni utrip v mirovanju, ter ravni krvnih maščob se pri nobeni skupini niso spremenili pomenlji­vo (p >0,05). Od endotelija neodvisna vazodilatacija je bila negativno povezana le s srčnim utripom v mirovanju (r = −0,22; p < 0,05), medtem ko je bila sprememba od endotelija odvi­sne vazodilatacije povezana s spremembo obremenitvene zmogljivosti (r = 0,34; p<0,05).

Naši izsledki dokazujejo, da se od pretoka odvisna vazodilatacija brahialne arterije izboljša po 8-tedenskem sklopu telesne vadbe. Vadba je obremenila predvsem spodnja uda, medtem ko smo izboljšanje endotelijske funkcije dokazali na žilju nadlakti, zato sklepamo, da so učinki telesne vadbe na endotelijsko funkcijo ožilja sistemski.