Spoštovani!
Sporočamo, da bo nakupovanje izdelkov Medicinskih razgledov zaradi odsotnosti urednikov v poletnih mesecih omejeno. Vljudno vas naprošamo, da morebitna vprašanja in želje naslovite neposredno na na prodaja@medrazgl.si ali na info@medrazgl.si. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
MENU
Arhiv številk » 2002 » 2-3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija »

Učinek hipoksije na prekrvljenost kože pri človeku

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nekatera opažanja nakazujejo, da je izpostavljenost poškodbam zaradi mraza večja na večji nadmorski višini. Ker je za nastanek poškodb zaradi mraza ključen pretok krvi skozi tkivo, bi lahko dejavnik, ki bi lokalno pospešil ali ojačal vazokonstrikcijo, povečal izpostavljenost poškodbam zaradi mraza. V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali in kako hipoksija vpliva na prekrvljenost kože. Koža kot mejna plast je namreč organ z največjim tveganjem za poškodbe zaradi mraza. Pretok krvi skozi kožo smo spremljali posredno z merjenjem temperature kože in infrardeč o termografijo. Uporabili smo različne temperature okolja (10°, 24°, 28° in 35°C) in različne nadmorske višine (0, 4.000, 5.600 in 6.300 metrov). Višinsko okolje smo posnemali z dihanjem plinskih mešanic z različno vsebnostjo kisika. Rezultati raziskave kažejo, da v koži temperatura okolja prevlada nad lokalnimi vazokonstrikcijskimi učinki hipoksije v hladnem ali toplem okolju. V koži hipoksija sicer sproži vazokonstrikcijo v termonevtralnem okolju, vendar je učinek majhen in prehodnega značaja. Sklepamo, da hipoksija lokalno ne more povečati izpostavljenosti poškodbam zaradi mraza, saj v hladnem okolju ne ojača z mrazom izzvane vazokonstrikcije.

Avtorji:
Golja Petra, Mekjavić Igor B

Ključne besede:
hipoksija, mraz, prekrvljenost kože

Citiranje:
Med Razgl. 2002; 41: 169–71.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑