This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V mišičnem vlaknu se uravnavanje tvorbe makromolekul motorične ploščice spre­minja med ontogenetskim razvojem. Za nezre­le postnatalne mišice podgane je značilno, da se nesimetrične molekularne oblike acetilholinesteraze (AChE) in molekule acetilholinskega receptorja (AChR) sintetizirajo tudi izven moto­ričnih ploščic. Izven ploščic se sinteza AChR za­vre v prvem tednu, sinteza nesimetričnih oblik AChE pa v četrtem tednu postnatalnega razvo­ja. Po denervaciji zrele mišice pride v izvenploščičnih predelih do ponovne tvorbe in vgrajeva­nja AChR, ne pa tudi nesimetričnih oblik AChE. Domnevali smo, da mišica za to morda potre­buje ponovno oživčenje. Molekularne oblike AChE smo ločevali po hitrosti sedimentacije v linearnem saharoznem gradientu. Prehodno denervacijo smo dosegli s pretisnjenjem ishiadičnega živca. Nerabo mišice smo povzročili z imobilizacijo sklepov na zadnji okončini, zača­sno paralizo pa z α-bungarotoksinom. Reinervacija počasne mišice soleus povzroči prehod­no močno povečanje aktivnosti nesimetrične oblike AChE 16S v izvenploščičnih predelih, kar ustreza vrnitvi mišice v nezrelo postnatalno stanje. Začasna paraliza zaradi blokade AChR, ki ji sledi reaktivacija mišice, ne sproži takega dogajanja. Za vzdrževanje nezrelega stanja je nujna stalna prisotnost oživčenja mišice. Tonični vzorec proženja motoričnega živca ni od­ločilen za ta pojav. Hitra mišica ekstenzor digitorum longus se med reinervacijo ne vrne v ne­zrelo stanje. Opažena razlika med hitro in po­časno mišico verjetno temelji na genetsko po­gojeni, intrinzični razliki med mišicama.