This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Pomemben dosežek na področju celjenja ran predstavlja koncept vlažne oskrbe. Uporabo vati- rancev in gaz zamenjujejo novi naravni in sintezni biomateriali, ki so glede na fizikalno, kemijsko in tehnološko obdelavo sposobni vzdrževati ustrezno vlažnost na rani, vpijati presežen izlo­ček iz nje ali hidratirati zasušeno nekrozo. Poleg oblog s sposobnostjo vzdrževanja vlažnosti razvijajo tudi obloge, s katerimi lahko aktivno posegajo v biokemične procese na rani, kar poma­ga pri celjenju. Z oblogami lahko dosežejo nadzor nad prisotnostjo in vsebnostjo določenih proteoliznih encimov, radikalov, signalnih molekul, kot so citokini in rastni dejavniki, vpli­vajo na samo stanje na rani, kot je hipoksija in kontaminacija z bakterijami ali njihovimi toksini, idr. Kritičnost pri uporabi sodobnih oblog je upravičena in zahteva dobro poznava­nje celostne klinične slike bolnika in rane ter mehanizem delovanja oblog. V prispevku navajamo smernice, ki na osnovi kemijske zgradbe oblog in njihovega mehanizma delovanja pomaga­jo pri ustrezni izbiri obloge za določen namen. Spekter poznanih oblog je dokaj obširen in se še razvija. Pričakovati je, da bodo obloge v prihodnosti temeljile na dosežkih tkivnega in genskega inženirstva ter nanotehnologije v smislu zagotavljanja biomimetičnih lastnosti oblog.