MENU
Arhiv številk » 2016 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Predmeti » Kirurgija » Medicinsko področje » Predmeti » Radiologija » Uncategorized »

Vloga intervencijske radiologije pri zdravljenju sprememb aorte

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Zdravljenje sprememb na aorti je bilo vse do konca 1980-ih domena kirurgov, operacije so bile izrazito invazivne. Z odkritjem žilnih protez se je za nekatere bolnike invazivnost posega zmanjšala, možno je popolnoma perkutano zdravljenje. Danes je znotrajžilno možno zdraviti koarktacije, anevrizme, psevdoanevrizme, disekcije in rupture aorte, če so izpolnjeni določeni pogoji – zdrav del aorte, kamor se bo žilna proteza pritrdila, obenem pa ne smemo prekriti vitalno pomembnih vej aorte. Večino anevrizem trebušne aorte odkrijemo naključno med ultrazvočnim pregledom, spremembe na prsni aorti odkrivamo z rentgenogrami prsnih organov in z računalniško tomografijo. Odločitev o vrsti zdravljenja sprejmemo na multidisciplinarnem konziliju. Pred znotrajžilnim posegom opravimo računalniško tomografijo z angiografijo, kjer opredelimo stanje medeničnih arterij, ki so pomembne med uvajanjem žilne proteze, in stanje aorte. Na osnovi izsledkov preiskave z računalniško tomografijo z angiografijo opravimo meritve, na osnovi katerih izberemo dimenzijo žilne proteze. Poseg opravimo na angiografskem aparatu, ob anesteziologu sestavljajo ekipo intervencijski radiologi, radiološki inženirji ter inštrumentarke, na klic so vedno dosegljivi žilni kirurgi. Intervencijski radiologi se v Sloveniji z znotrajžilnim zdravljenjem aorte ukvarjamo od leta 1999, od leta 2007 imamo na Kliničnem inštitutu za radiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana žilne proteze na zalogi ter izvajamo elektivno in urgentno zdravljenje sprememb aorte. Primerjali smo naše rezultate v letih 2012 in 2015 ter ugotovili, da smo leta 2015 opravili nekoliko več posegov kot leta 2012 (82 in 70 posegov), razmerje med elektivnimi in urgentnimi posegi pa je ostalo podobno. V bodoče pričakujemo nadaljnje naraščanje števila posegov; s tehničnim razvojem se bodo indikacije za znotrajžilno zdravljenje širile.

Avtorji:
Kuhelj Dimitrij

Ključne besede:
bolezen aorte, žilna opornica, žilna proteza

Citiranje:
Med Razgl. 2016; 55 (4): 411–7.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑