This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Mikrocistini prizadanejo jetrno tkivo z delovanjem na sestavine citoskeleta in ostale celične procese hepatocitov z inhibicijo serin/treonin beljakovinskih fosfataz. Parenhimske jetrne celice se skrčijo in ločijo med seboj. Razmaknejo se tudi endotelijske celice jetrnih sinusoidov in kri uhaja v jetrno tkivo. Notranja krvavitev lahko vodi v hipovolemični šok. Onesnaženost voda s cvetenji toksičnih cianobakterij je resen problem tudi v severovzhodni Sloveniji, kjer intenzivno kmetijstvo povzroča visoko stopnjo evtrofikacije voda. O akutni človeški zastrupitvi s smrtnim izidom še niso poročali. Pri ljudeh je pomembnejša kronična izpostavljenost subletalnim odmerkom toksinov. Z vpeljavo metode izolacije hepatocitov sva preverila primerljivost učinkov izbranega toksina z opisi v literaturi. V raziskavi sva ugotavljala, ali se bodo v akutnem poskusu in vivo pokazale spremembe v krvnih parametrih kot posledica krvavitve, kakšne so spremembe na jetrnih izvidih in jetrni morfologiji pri kroničnem napajanju podgan z vodo, onesnaženo z mikrocistini LR in RR. Preverila sva, ali je slikanje z magnetno resonanco ustrezna metoda za zasledovanje akutnih in kroničnih sprememb jetrnega parenhima po delovanju zmesi mikrocistinov. Znanosti sva žrtvovala 37 poskusnih živali. Za izolacijo hepatocitov s perfuzijo jeter in situ sva žrtvovala 10 poskusnih živalih. Z magnetno resonanco sva ugotavljala akutne učinke zmesi mikrocistinov na skupini 10 poskusnih živali. V kroničnem poskusu sva 12 poskusnih živali izpostavljala subletalnim odmerkom zmesi mikrocistinov v pitni vodi in v tem času dvakrat slikala jetra z magnetno resonanco. Spremembe sva po končanem poskusu ugotavljala s pregledom krvne slike, biokemičnimi testi seruma, jetrnimi testi, s tehtanjem jeter in histološkim pregledom jetrnega tkiva. Pri metodi izolacije hepatocitov s perfuzijo smo dosegli 83 % preživetje celic. Izbrani mikrocistin RR povzroči na izoliranih hepatocitih spremembe, ki ustrezajo opisom v literaturi. Zmes mikrocistinov je v akutnih poskusih povzročila povečanje teže za 35 %, površine prereza jeter na magnetnoresonančnih slikah pa za 19,3%. Hematokrit je upadel za 13 %. Histološki pregled je pokazal žariščne krvavitve. V kroničnih poskusih smo ugotovili neznačilne spremembe v histoloških preparatih in magnetnoresonančnih slikah. Jetrni testi so pokazali izrazite patološke odklone, koncentracija prostega železa v serumu se je znižala za 39,5 %. Povprečna vsebnost in koncentracija hemoglobina v eritrocitu ter prostornina eritocita so se zmanjšali. Zaključujeva, da je slikanje z magnetno resonanco primerna metoda za ugotavljanje akutnih zastrupitev z mikrocistini, kjer se krvavitev izraža še z izrazitim padcem hematokrita. V kroničnih poskusih so spremembe jetrnih testov in mikrocitna anemija dokaz patološkega dogajanja v jetrnem tkivu, medtem ko slikanje z magnetno resonanco ni zanesljiv pokazatelj patoloških sprememb.