MENU
Arhiv številk » 1998 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Predklinična raziskovalna naloga »

Vloga mikrocistinov pri razvoju bolezni parenhimskih organov

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Mikrocistini prizadanejo jetrno tkivo z delovanjem na sestavine citoskeleta in osta­le celične procese hepatocitov z inhibicijo serin/treonin beljakovinskih fosfataz. Parenhimske jetrne celice se skrčijo in ločijo med seboj. Razmaknejo se tudi endotelijske celice jetrnih sinusoidov in kri uhaja v jetrno tkivo. Notranja krvavitev lahko vodi v hipovolemični šok. One­snaženost voda s cvetenji toksičnih cianobakterij je resen problem tudi v severovzhodni Sloveniji, kjer intenzivno kmetijstvo povzroča visoko stopnjo evtrofikacije voda. O akutni člo­veški zastrupitvi s smrtnim izidom še niso po­ročali. Pri ljudeh je pomembnejša kronična izpostavljenost subletalnim odmerkom toksi­nov. Z vpeljavo metode izolacije hepatocitov sva preverila primerljivost učinkov izbranega toksina z opisi v literaturi. V raziskavi sva ugo­tavljala, ali se bodo v akutnem poskusu in vivo pokazale spremembe v krvnih parametrih kot po­sledica krvavitve, kakšne so spremembe na je­trnih izvidih in jetrni morfologiji pri kroničnem napajanju podgan z vodo, onesnaženo z mikro­cistini LR in RR. Preverila sva, ali je slikanje z magnetno resonanco ustrezna metoda za zasledovanje akutnih in kroničnih sprememb jetrnega parenhima po delovanju zmesi mikrocistinov. Znanosti sva žrtvovala 37 poskusnih ži­vali. Za izolacijo hepatocitov s perfuzijo jeter in situ sva žrtvovala 10 poskusnih živalih. Z mag­netno resonanco sva ugotavljala akutne učinke zmesi mikrocistinov na skupini 10 poskusnih ži­vali. V kroničnem poskusu sva 12 poskusnih ži­vali izpostavljala subletalnim odmerkom zmesi mikrocistinov v pitni vodi in v tem času dvakrat slikala jetra z magnetno resonanco. Spremembe sva po končanem poskusu ugotavljala s pre­gledom krvne slike, biokemičnimi testi seruma, jetrnimi testi, s tehtanjem jeter in histološkim pre­gledom jetrnega tkiva. Pri metodi izolacije hepatocitov s perfuzijo smo dosegli 83 % preživetje celic. Izbrani mikrocistin RR povzroči na izoliranih hepatocitih spremembe, ki ustrezajo opisom v literaturi. Zmes mikrocistinov je v akutnih po­skusih povzročila povečanje teže za 35 %, po­vršine prereza jeter na magnetnoresonančnih slikah pa za 19,3%. Hematokrit je upadel za 13 %. Histološki pregled je pokazal žariščne kr­vavitve. V kroničnih poskusih smo ugotovili nez­načilne spremembe v histoloških preparatih in magnetnoresonančnih slikah. Jetrni testi so po­kazali izrazite patološke odklone, koncentraci­ja prostega železa v serumu se je znižala za 39,5 %. Povprečna vsebnost in koncentracija he­moglobina v eritrocitu ter prostornina eritocita so se zmanjšali. Zaključujeva, da je slikanje z mag­netno resonanco primerna metoda za ugotav­ljanje akutnih zastrupitev z mikrocistini, kjer se krvavitev izraža še z izrazitim padcem hematokrita. V kroničnih poskusih so spremembe jetrnih testov in mikrocitna anemija dokaz patološkega dogajanja v jetrnem tkivu, medtem ko slika­nje z magnetno resonanco ni zanesljiv pokazatelj patoloških sprememb.

Avtorji:
Repež Andrej, Giacomelli Valentina Otja

Ključne besede:
cianobakterije - toksičnost, bakterijski toksini, jetra - patologija, podgane

Citiranje:
Med Razgl. 1998; 37: 457–81.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑