MENU
Arhiv številk » 2000 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina »

Vpliv dolgotrajnega antikoagulacijskega zdravljenja na fibrolitično aktivnost krvi pri bolnikih z vensko trombozo

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

V raziskavo smo vključili 99 zaporednih bolnikov (42 moških, 57 žensk) z objektivno potrje­no vensko trombozo (VT). Stari so bili 60 ± 10 let. Starejših od 65 let je bilo 47 bolnikov. Primarno VT je imelo 41 bolnikov. Sekundarna VT je bila pri 20 bolnikih posledica malignoma. V akut­nem obdobju VT smo bolnike 5−7 dni zdravili s standardnim heparinom, prvi do tretji dan smo uvedli varfarin. Prvi in sedmi dan zdravljenja ter tretji in šesti mesec po akutnem dogod­ku smo določili protrombinski čas, izražen z INR (angl. International Normalised Ratio), fibrinogen, D-dimere in čas evglobulinske lize (CEL). Starejši bolniki so za enak antikoagulacijski učinek potrebovali manjše odmerke kumarinov. Med dolgotrajnim antikoagulacijskim zdravljenjem z varfarinom je bilo 47 % INR v terapevtskem območju (INR 2,0−3,0), pri bol­nikih z malignom pa samo 25 % INR. Tri mesece po akutni VT smo opazovali podaljšanje CEL, D-dimeri so padli, prav tako je v prvem tromesečju padla koncentracija fibrinogena. Rezul­tati po šestih mesecih so bili podobni. Med zdravljenjem z varfarinom smo izmerili podaljšanje CEL, ki se je po ukinitvi zdravljenja z varfarinom vrnil v normalno območje, iz česar sklepamo, da dolgotrajno zdravljenje s kumarini vpliva na fibrinolitično aktivnost krvi.

Avtorji:
Jarc Maja, Zemljič Eva

Ključne besede:
venska tromboza − zdravljenje z zdravili, antikoagulanti, krvna koagulacija, testi

Citiranje:
Med Razgl. 2000; 39: 239−53.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑