Vpliv kajenja na funkcijske in morfološke spremembe arterijske stene
Ateroskleroza je počasi napredujoča degenerativna bolezen arterijske stene. Na njen nastanek in hitrost napredovanja vplivajo številni dejavniki tveganja, med katere sodi tudi kajenje. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo klinično zdravi kadilci morfološke spremembe arterijske stene, in oceniti akutni in kronični vpliv kajenja na hemodinamske lastnosti perifernih arterij. V ta namen smo z ultrazvokom merili debelino intime-medije karotidnih arterij in sposobnost razširitve brahialne arterije med hiperemijo – pred pokajeno cigareto in po njej. V raziskavi je sodelovalo 40 kadilcev, starih od 19 do 50 let, ki smo jih razvrstili v dve skupini glede na trajanje kajenja. V skupini A so bili kadilci, ki so kadili manj kot 15 let, v skupini B pa kadilci, ki so kadili več kot 15 let. Kontrolno skupino je sestavljalo 20 zdravih preiskovancev, ki so bili brez pomembnih dejavnikov tveganja. Z laboratorijskimi preiskavami krvi smo pri kadilcih ugotovili pomembno večje vrednosti trombocitov, levkocitov, fibrinogena in pomembno manjše vrednosti HDL-holesterola, skupne vezalne sposobnosti za železo in eritrocitov kot pri nekadilcih. Pri kadilcih smo ugotovili pomembno manjšo razširitev brahialne arterije med hiperemijo kot pri kontrolni skupini (7 ± 4 % proti 11 ± 4 %, p = 0,004) in pomembno manjši pretok krvi v brahialni arteriji v mirovanju (78,83 ± 31,87 ml/min) glede na kontrolno skupino (134,85 ± 45,06 ml/min, p < 0,0001). Kadilci so imeli pomembno večjo povprečno debelino intime-medije (0,68 ± 0,13 mm) kot nekadilci (0,59 ± 0,04 mm, p < 0,001) in večjo debelino intime-medije v razcepišču karotidnih arterij (0,81 ± 0,18 mm proti 0,63 ± 0,40 mm, p < 0,001). Debelina intime-medije je bila pri kadilcih značilno povezana s trajanjem kajenja in s številom dnevno pokajenih cigaret. Pri vseh preiskovancih je bila debelina intime-medije povezana s starostjo, indeksom telesne teže, koncentracijo celotnega in LDL-holesterola, trigliceridi, fibrinogenom in lipoproteinom(a). Rezultati raziskave kažejo, da je kajenje močan neodvisen dejavnik tveganja, ki pospešuje aterogenezo tudi v odsotnosti drugih dejavnikov tveganja.