Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 1999 » 1 » | Medicinsko področje » Predmeti » Infekcijske bolezni » Medicinsko področje » Predmeti » Pediatrija »

Vpliv protivnetnega zdravljenja z glukokortikosteroidi na število in težo okužb dihal pri otrocih z astmo

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Astma je kronična vnetna bolezen dihal. Protivnetno zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikosteroidi velja za najbolj učinkovito zdravljenje zmerne in hude kronične astme pri odraslih in otrocih. Edina omejitev za njihovo uporabo so stranski učinki. Z našo raziskavo smo poskusili ugotoviti, ali ima redno zdravljenje otrok z astmo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi imunosupresivni stranski učinek. Ocenjevali smo pogostost in težo okužb dihal pri otrocih z astmo, ki se redno zdravijo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi, v primerjavi z otroki z astmo, ki se z njimi ne zdravijo. Naša hipoteza je bila, da ima redno zdravljenje otrok z astmo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi imunosupresivni stranski učinek. Otroci z astmo, ki se redno zdravijo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi imajo pogostejše in težje okužbe dihal kot otroci z astmo, ki se z inhalacijskimi glukokortikosteroidi ne zdravijo redno. Raziskava je bila prospektivna in je trajala eno leto. V raziskavo je bilo vključenih 20 otrok z blago in zmerno astmo, starih od 7 let 0 mesecev do 14 let 11 mesecev (povprečna starost 9 let 4 meseci), 7 deklic, 13 dečkov. Razporejeni so bili v dve skupini (n=10). Ena skupina je bila redno zdravljena z inhalacijskimi glukokortikosteroidi (flutikazon propionat), druga ne. Zaradi moralnih, etičnih in strokovnih načel preiskovancev nismo mogli uvrstiti v skupine naključno. Otroci so, ob pomoči staršev, v dnevnik beležili simptome okužbe dihal in astme ter merili največjo hitrost pretoka zraka pri izdihu in telesno temperaturo. Ob pojavljanju simptomov in kliničnih znakov okužbe dihal so se oglasili v pulmološki ambulanti Pediatrične klinike. Tu smo ocenili prisotnost okužbe dihal in njeno težo. Otroci z astmo, v skupini, ki ni bila redno zdravljena z inhalacijskimi glukokortikosteroidi, so imeli okužbo dihal skupaj 26-krat (mediana 2,5 okužbe dihal/preiskovanca/leto), okužbe dihal so skupno trajale 207 dni (mediana 6 dni/okužbo dihal) in so bile 9-krat ocenjene s težavnostno stopnjo 1, 13-krat s stopnjo 2 in 4-krat s stopnjo 3. Otroci z astmo, v skupini, ki je bila redno zdravljena z inhalacijskimi glukokortikosteroidi, pa so imeli okužbo dihal skupaj 27-krat (mediana 3 okužbe dihal/preiskovanca/leto), okužbe dihal so skupnotrajale 198 dni (mediana 7 dni/okužbo dihal) in so bile 12-krat ocenjene s težavnostnjo stopnjo 1, 13-krat s stopnjo 2 in 2-krat s stopnjo 3. Skupini preiskovanih otrok se med seboj za nobenega od opazovanih parametrov ne razlikujeta statistično značilno, kar smo ugotovili z Wilcoxonovim testom z vsoto rangov (p>0,05). Na osnovi rezultatov naše raziskave ne moremo trditi, da redno zdravljenje z majhnimi odmerki (200μg/dan) inhalacijskih glukokortikosteroidov (flutikazon propionat) vpliva na povečanje pogostosti in teže okužb dihal pri otrocih z astmo. Ne moremo torej trditi, da ima klinično pomemben imunosupresivni stranski učinek

Avtorji:
Kotnik Primož

Ključne besede:
astma – zdravljenje z zdravili, dihala, infekcije, glukokortikosteroidi sintetični, zdravilo, inhalacija, otrok

Citiranje:
Med Razgl. 1999; 38: 167–92.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑