Zdravljenje akutnega miokardnega infarkta
Takoj po postavitvi diagnoze akutni miokardni infarkt mora bolnik dobiti kisik, Aspirin®in po potrebi analgezijo z morfijem. Pri večini bolnikov je indiciran tudi gliceril trinitrat. Bolniku na kratko pojasnimo stanje in ga pomirimo. Ob prihodu v bolnišnico izvedemo le najnujnejše diagnostične postopke in se čim prej odločimo o možnosti reperfuzijskega zdravljenja. Takojšnja reperfuzija je najučinkovitejša metoda zdravljenja. Večinoma jo pri nas izvajamo s trombolitičnimi zdravili (streptokinaza, tkivni aktivator plazminogena in urokinaza), počasi pa se uveljavlja tudi primarna (takojšnja) perkutana transluminalna koronarna angioplastika. V akutnem obdobju bolezni mora tudi hemodinamsko stabilen bolnik prvih 12 ur ležati. Nato prične z lažjimi aktivnostmi, s posedanjem ob postelji ipd. V času omejene telesne aktivnosti mora dobivati heparin. Vsem bolnikom, ki nimajo kontraindikacij, uvedemo zdravljenje z blokatorjem adrenergičnih receptorjev beta in inhibitorjem angiotenzinske konvertaze. Zdravljenje z Aspirinom® in blokatorjem adrenergičnih receptorjev beta nadaljujemo doživljenjsko, inhibitor angiotenzinske konvertaze ukinemo po 4 do 6 tednih, če zanj ni dodatnih indikacij. Pri zdravljenju bolnika z akutnim miokardnim infarktom moramo biti pripravljeni na nenadne, lahko tudi življenjsko ogrožajoče zaplete.