MENU
Arhiv številk » 1997 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina »

Zdravljenje akutnega miokardnega infarkta

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Takoj po postavitvi diagnoze akutni miokardni infarkt mora bolnik dobiti kisik, Aspirin®in po potrebi analgezijo z morfijem. Pri ve­čini bolnikov je indiciran tudi gliceril trinitrat. Bolniku na kratko pojasnimo stanje in ga pomi­rimo. Ob prihodu v bolnišnico izvedemo le naj­nujnejše diagnostične postopke in se čim prej odločimo o možnosti reperfuzijskega zdravlje­nja. Takojšnja reperfuzija je najučinkovitejša metoda zdravljenja. Večinoma jo pri nas izvaja­mo s trombolitičnimi zdravili (streptokinaza, tkiv­ni aktivator plazminogena in urokinaza), počasi pa se uveljavlja tudi primarna (takojšnja) perkutana transluminalna koronarna angioplastika. V akutnem obdobju bolezni mora tudi hemodinamsko stabilen bolnik prvih 12 ur ležati. Nato prične z lažjimi aktivnostmi, s posedanjem ob po­stelji ipd. V času omejene telesne aktivnosti mora dobivati heparin. Vsem bolnikom, ki nimajo kontraindikacij, uvedemo zdravljenje z blokatorjem adrenergičnih receptorjev beta in inhibitor­jem angiotenzinske konvertaze. Zdravljenje z Aspirinom® in blokatorjem adrenergičnih recep­torjev beta nadaljujemo doživljenjsko, inhibitor angiotenzinske konvertaze ukinemo po 4 do 6 tednih, če zanj ni dodatnih indikacij. Pri zdravljenju bolnika z akutnim miokardnim infarktom moramo biti pripravljeni na nenadne, lahko tudi življenjsko ogrožajoče zaplete.

Avtorji:
Remškar Mojca, Ploj Tom, Pohar Bojan, et al.

Ključne besede:
miokardni infarkt - zdravljenje, akutna bolezen, intenzivna nega - enote

Citiranje:
Med Razgl. 1997; 36: 479–505.

Prenos PDF >>
© 2021 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑