Ali so kirurško ozdravljeni bolniki z epilepsijo srečnejši od zdrave populacije? (rezultati slovenske raziskave)

IZHODIŠČA. Epilepsija je relativno pogosta bolezen, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi. Za neobvladljivo epilepsijo je značilna neodzivnost na vsaj dvoletno zdravljenje z vsaj dvema ali tremi protiepileptičnimi zdravili. Nekatere vrste neobvladljivih epilepsij lahko zdravimo kirurško. Uspešnost slednjega vrednotimo z zmanjšanjem števila epileptičnih napadov in izboljšanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja. METODE. V raziskavo smo povabili vseh 53 slovenskih bolnikov, ki so bili kirurško zdravljeni zaradi neobvladljive epilepsije. Od teh jih je v sodelovanje privolilo 39, ki smo jih glede na pooperativni izid razdelili v
dve skupini – bolnike, ki nimajo več epileptičnih napadov, in bolnike, ki imajo še vedno epileptične napade. Kontrolno skupino je predstavljalo 123 naključno izbranih
preiskovancev. Vsi preiskovanci so izpolnili nespecifični vprašalnik za merjenje z zdravjem povezane kakovosti življenja SF-36v2 ® . Nato smo primerjali kakovost življenja obeh preiskovanih skupin in kontrole. REZULTATI. Z analizo rezultatov smo dokazali, da je telesna komponenta kakovosti življenja boljša v skupini bolnikov brez napadov kot v skupini bolnikov z napadi (p = 0,007; t-test za neparne vzorce). Bolniki brez napadov pa imajo v primerjavi s kontrolno skupino boljšo duševno komponento kakovosti življenja (p < 0,001; Wilcoxonov test predznačnih rangov). ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave prikazujejo, da je odsotnost napadov po operaciji povezana z boljšo telesno, ne pa tudi duševno, komponento kakovosti življenja. Našo domnevo, da je kakovost življenja bolnikov brez napadov slabša od kakovosti ljudi, ki nikoli niso imeli epileptičnega napada, smo v celoti ovrgli. Izkazalo se je, da je duševna komponenta zdravja celo boljša.