Novice »

Izšla je druga številka 57. letnika Medicinskih razgledov! V njej objavljamo naslednje prispevke:

• Uporaba računalniškotomografske metode stožčastega snopa pri izvajanju biopsij na mišično-kostnem sistemu: retrospektivna raziskava – Matija Smrečnik, Vida Mask, Vladka Salapura
  
• Uporaba elektronskih cigaret med študenti Medicinske in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani – Helena Koprivnikar, Dora Stepan, Andreja Kukec, Jerneja Farkaš-Lainščak
• Transkranialna magnetna stimulacija pri otrocih –

Izšla je prva številka 57. letnika Medicinskih razgledov! V njej objavljamo naslednje prispevke:

• Kaj so biološka zdravila in kaj jih naredi edinstvene? – Katarina Černe
  
• Zdravila za napredno zdravljenje – Domen Vozel, Bojana Uršič, Metoda Lipnik – Štangelj
• Biološka zdravila v pulmologiji in alergologiji – Mitja Košnik, Sabina Škrgat, Katarina Osolnik
• Biološka zdravila v revmatologiji – Sonja Praprotnik
• Gradnja čvrstih

Pilonidalni sinus je bolezen, ki tipično prizadene mlade odrasle. Zdravljenje bolezni je težavno, saj je kljub različnim pristopom ponovitev bolezni zelo pogosta, kar pomeni slabšo kakovost življenja sicer zdravih in aktivnih mlajših posameznikov. Članek se osredotoča predvsem na predstavitev bolezni, njeno epidemiologijo, etiologijo in patogenezo, klinične znake in na osnovne pristope k zdravljenju, tako kirurške kot nekirurške.… Preberite več >>

Zdravljenje sprememb na aorti je bilo vse do konca 1980-ih domena kirurgov, operacije so bile izrazito invazivne. Z odkritjem žilnih protez se je za nekatere bolnike invazivnost posega zmanjšala, možno je popolnoma perkutano zdravljenje. Danes je znotrajžilno možno zdraviti koarktacije, anevrizme, psevdoanevrizme, disekcije in rupture aorte, če so izpolnjeni določeni pogoji – zdrav del aorte, kamor se bo žilna proteza … Preberite več >>

Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni površini hrbtenjače, v kranio-kavdalni smeri do konca terminalnega živčnega nitja hrbtenjače. Vzdolž hrbtenjače se združujeta z radikulomedularnimi arterijami. Anteriorne in posteriorne radikularne oziroma radikulomedularne arterije (lat. arteriae radiculares s. … Preberite več >>

Mnogo zdravil je bilo umaknjenih s trga ali pa je bila njihova raba strogo omejena zaradi pojava nepričakovanih neželenih učinkov, do katerih je prišlo šele v postmarketinški fazi. Kljub temu da so idiosinkratične reakcije (IDR) razmeroma redke (njihova incidenca je 1 na 10.000–100.000 bolnikov), so lahko življenje ogrožajoče in torej pomembno povečajo negotovost razvoja novih zdravil. Neželeni učinki … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno urejenost. Zato smo pri naših bolnikih želeli podrobneje ovrednotiti zdravljenje z levotiroksinom pri različnih in natančno opredeljenih vrstah hipotiroze. METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili podatke iz medicinske dokumentacije 1.122 … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka je prikazati osnovne epidemiološke podatke, ki predstavljajo temelj učinkovitega javnozdravstvenega ukrepanja. METODE. Uporabili smo podatke o incidenci in umrljivosti pri rakih glave in vratu (C00–C14, C30–C32 po 10. reviziji Mednarodne … Preberite več >>

Kronična črevesna ishemija je redek, a pomemben vzrok trebušne bolečine, saj se lahko zaplete z življenjsko ogrožajočimi akutnimi poslabšanji, ki vodijo v masivni infarkt črevesja in posledično smrt bolnika. Najpogostejši vzrok je aterosklerotična zožitev ali zapora ustij črevesnih arterij. Bolezen je zaradi močnih kolateral med arterijami dolgo časa asimptomatska, kasneje pa se pojavijo postprandialne bolečine, izguba telesne teže in strah… Preberite več >>

IZHODIŠČA. Epilepsija je relativno pogosta bolezen, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi. Za neobvladljivo epilepsijo je značilna neodzivnost na vsaj dvoletno zdravljenje z vsaj dvema ali tremi protiepileptičnimi zdravili. Nekatere vrste neobvladljivih epilepsij lahko zdravimo kirurško. Uspešnost slednjega vrednotimo z zmanjšanjem števila epileptičnih napadov in izboljšanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja. METODE. V raziskavo smo povabili vseh 53 … Preberite več >>

Bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice in je najpogostejši vzrok hipertiroze v Sloveniji. Zdravilo prvega izbora so tirostatiki, ki pa lahko v redkih primerih povzročijo agranulocitozo z življenje ogrožajočo nevtropenijo. Predstavljen je primer bolnice, pri kateri smo sočasno z bazedovko odkrili tudi levkopenijo z zmerno nevtropenijo, ki je bila najverjetneje posledica prebolevanja virusnega gastroenteritisa, lahko pa tudi same nezdravljene bazedovke. Zaradi … Preberite več >>

Tinea obraza je glivična okužba neporasle kože obraza, ki jo povzročajo dermatofiti. Kljub temu da so povzročitelji in način zdravljenja podobni kot pri ostalih glivičnih okužbah neporasle kože telesa, je pogosto napačno diagnosticirana in zdravljena. Zdravljenje s kortikosteroidi lahko poslabša in spremeni klinično sliko ter vodi v nastanek prikrite glivične okužbe. Predstavljamo primer štiri in polletnega dečka s prikrito obliko … Preberite več >>

Metastatski melanom je kljub potencialu za širjenje v osrednji živčni sistem redko opisan v področju hipotalamo-hipofizne osi. Metastaze so za to področje neznačilne, najpogosteje se pojavljajo v sklopu maligne bolezni dojk in pljuč. Metastaze v področju hipotalamusa in hipofize so redko simptomatske, najpogosteje se pri bolnikih razvije klinična slika centralnega diabetesa insipidusa. V prispevku predstavljamo primer 63-letnega bolnika z znanim … Preberite več >>

Izšla je četrta številka 56. letnika Medicinskih razgledov! V njej objavljamo naslednje prispevke:

• Spremembe na stranskem telerentgenskem posnetku glave in vratu po operaciji skeletnega razreda III – Zala Skomina, Nataša Ihan Hren
  
• Magnetnoresonančna preiskava osrednjega živčevja ploda – Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
• Pomen dojenja – Petra Bukovec, Jana Lozar Krivec
• Prehod iz pediatrične v odraslo zdravstveno obravnavo: pogled na

Izšla je druga številka 56. letnika Medicinskih razgledov! V njej objavljamo naslednje prispevke:

• Dopaminski disregulacijski sindrom pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo – Vida Šet, Jaka Šinkovec, Maja Trošt
  
• Študija biokompatibilnosti za potrditev optimalno izbranih slojev večslojnega protibolečinskega materiala za oskrbo ran – Tina Maver, Uroš Maver, Lidija Gradišnik, Manja Kurečič, Silvo Hribernik, Dragica Maja Smrke, Karin Stana Kleinschek
• Uporaba šolske

Izšla je prva številka novega letnika Medicinskih razgledov! V njej objavljamo nove zanimive članke in klinične primere:

• Umrljivost po operacijah raka danke na Oddelku za abdominalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v desetletnem obdobju, 2001–2010 – Bojan Krebs, Elena Pelivanova, Manca Schäffer
• Patofiziologija klasičnih nevroloških sindromov akutne višinske bolezni – pregled literature – Breda Podjaveršek, Fajko Fejzo Bajrović
• Dedni