This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno urejenost. Zato smo pri naših bolnikih želeli podrobneje ovrednotiti zdravljenje z levotiroksinom pri različnih in natančno opredeljenih vrstah hipotiroze. METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili podatke iz medicinske dokumentacije 1.122 bolnikov, ki smo jih med letoma 2011 in 2014 spremljali zaradi različnih vrst zdravljene hipotiroze. Pridobili smo podatke o vrsti hipotiroze, starosti in spolu bolnikov, tedenskem odmerku levotiroksina ter ocenili ustreznost zdravljenja. REZULTATI. Najpogostejša vrsta hipotiroze je bila hipotiroza zaradi Hashimotovega tiroiditisa (72,9 %), sledile so hipotiroza po zdravljenju z radiojodom (15,6 %), po operaciji ščitnice (6,9 %) ter iatrogena hipotiroza (4,6 %). Skupine bolnikov z različnimi vrstami hipotiroze so se statistično značilno razlikovale v starosti, spolu in tedenskem odmerku levotiroksina (p < 0,001 za vse primerjave). Največji delež ustrezno zdravljene bolezni smo ugotovili pri bolnikih po zdravljenju z radiojodom (77,7 %), ki jih v praksi najpogosteje kontroliramo, najmanjši pa pri bolnikih po operaciji ščitnice (55,8 %). Skupine z ustrezno in neustrezno zdravljeno hipotirozo se niso razlikovale v starosti (p = 0,339). Razmerje med številom žensk in moških je bilo značilno višje v skupini z ustrezno zdravljeno kot v skupini z neustrezno zdravljeno hipotirozo (p < 0,001). ZAKLJUČKI. Nadomestno zdravljenje hipotiroze s ščitničnimi hormoni bi bilo treba pozorneje spremljati pri bolnikih po operaciji ščitnice ter pri moških.