2017
Študija biokompatibilnosti za potrditev optimalno izbranih slojev večslojnega protibolečinskega materiala za oskrbo ran
IZHODIŠČA. Številna znanstvena in klinična dognanja potrjujejo, da bolečina upočasnjuje proces celjenja ran. V naših predhodno objavljenih raziskavah smo predstavili prototip protibolečinske obloge z vključenima dvema protibolečinskima zdravilnima učinkovinama, pri…
Preberi več ›Bolnica z vaskulitisom povezanim s protitelesi proti citoplazmi nevtrofilcev in s protitelesi proti glomerulni bazalni membrani povzročeno boleznijo
Vaskulitisi povezani s protitelesi proti citoplazmi nevtrofilcev spadajo med vaskulitise majhnih žil in lahko povzročijo okvare številnih organov, najpogosteje ledvic, zgornjih in spodnjih dihal, prebavil, kože ter živčevja. Za njih…
Preberi več ›Hemostaza
Hemostaza je fiziološki mehanizem, ki na mestu poškodbe žile ustavi krvavitev z nastankom krvnega strdka, obenem pa omogoča, da kri v žilah ostaja tekoča. Pri hemostazi sodelujejo: žilna stena, trombociti,…
Preberi več ›Z delom povezana nevrodegenerativna obolenja
Pravega obsega poklicnih in s poklicem povezanih nevroloških bolezni v populaciji ne poznamo. Znanstveno dokazano so s škodljivimi kemičnimi, biološkimi in fizikalnimi dejavniki na delovnem mestu povezane številne akutne, subakutne…
Preberi več ›Ocenjevanje tveganja za srčno-žilna obolenja pri osebah z družinsko hiperholesterolemijo
Družinska hiperholesterolemija je ena od najpogostejših dednih metabolnih bolezni. Pri bolnikih z družinsko hiperholesterolemijo je proces ateroskleroze močno pospešen, tveganje za zgodnji pojav srčno-žilnih obolenj pa kar do 80-krat večje…
Preberi več ›Uporaba šolske torbe kot dejavnik tveganja za pojav bolečine pri otrocih: pregled literature
Pogostnost in simptomi mišično-skeletnih obolenj z leti naraščajo zaradi obremenitev in degenerativnih sprememb, vendar pa so vse pogostejši tudi že v mladosti. Eden od ergonomskih dejavnikov tveganja za nastanek bolečine…
Preberi več ›Hiperparatiroidizem in celiakija – izzivi v diagnostiki
Glavno vlogo v uravnavanju serumskega kalcija imajo obščitnične žleze, ki izločajo peptidni hormon parathormon. Parathormon zvišuje serumski kalcij preko učinka na kosti, ledvice in črevesje. Motnje v delovanju obščitničnih žlez…
Preberi več ›Patofiziološke osnove diagnostičnih preiskav za ugotavljanje anemije pri plodu s prikazom primera
Anemija pri plodu je potencialno smrtno nevarno stanje v nosečnosti, ki zahteva hitro ter natančno diagnozo, pazljivo spremljanje in ustrezno pravočasno ukrepanje. Klinična slika je odvisna od več dejavnikov, med…
Preberi več ›Žilna anatomija − arterijska oskrba hrbtenice in hrbtenjače
Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni…
Preberi več ›Razvoj arterijskega in venskega sistema hrbtenjače
Na razvoj žilnega sistema hrbtenjače, vaskulogenezo in kasneje angiogenezo, vplivajo različni dejavniki. Razvoj arterijskega in venskega sistema hrbtenjače se začne v četrtem tednu. Zasnovo predstavlja kapilarna mreža, ki je v…
Preberi več ›Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena pri mladostnikih
Obdobje mladostništva je zelo razgibano obdobje, polno sprememb, v katerem pogosto srečamo samopoškodovalno vedenje. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena ločujemo od samomorilnega vedenja, ker namen povzročenih samopoškodb ni končanje lastnega…
Preberi več ›Idiosinkratične in druge reakcije tipa B: teoretični koncepti in klinične značilnosti
Mnogo zdravil je bilo umaknjenih s trga ali pa je bila njihova raba strogo omejena zaradi pojava nepričakovanih neželenih učinkov, do katerih je prišlo šele v postmarketinški fazi. Kljub temu…
Preberi več ›Vrednotenje nadomestnega zdravljenja s ščitničnimi hormoni pri različnih vrstah hipotiroze
IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno…
Preberi več ›Epidemiologija rakov glave in vratu v Sloveniji 1983–2012
IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka…
Preberi več ›Bolnica z bazedovko in nevtropenijo – prikaz primera
Bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice in je najpogostejši vzrok hipertiroze v Sloveniji. Zdravilo prvega izbora so tirostatiki, ki pa lahko v redkih primerih povzročijo agranulocitozo z življenje ogrožajočo nevtropenijo. Predstavljen…
Preberi več ›Prikrita glivična okužba kože obraza pri otroku – prikaz primera
Tinea obraza je glivična okužba neporasle kože obraza, ki jo povzročajo dermatofiti. Kljub temu da so povzročitelji in način zdravljenja podobni kot pri ostalih glivičnih okužbah neporasle kože telesa, je…
Preberi več ›Bolnik z melanomom, centralnim diabetesom insipidusom in izoliranimi metastazami v hipotalamusu – prikaz primera in pregled literature
Metastatski melanom je kljub potencialu za širjenje v osrednji živčni sistem redko opisan v področju hipotalamo-hipofizne osi. Metastaze so za to področje neznačilne, najpogosteje se pojavljajo v sklopu maligne bolezni…
Preberi več ›Inkretinski sistem pri sindromu policističnih jajčnikov: novo izhodišče za zdravljenje določenih podskupin presnovno visoko ogroženih bolnic s sindromom policističnih jajčnikov
Sindrom policističnih jajčnikov je endokrina motnja, ki prizadene 15–20 % žensk v rodnem obdobju. Zanjo je poleg motenj menstruacijskega ciklusa in znakov androgenizacije značilno večje tveganje za pojav prekomerne telesne…
Preberi več ›Maligna kompresija hrbtenjače
Kompresija hrbtenjače je pri bolniku z maligno boleznijo poznana kot urgentno stanje zaradi možnih nepopravljivih nevroloških posledic. Večinoma nastane kot posledica zasevkov v vretencih, najpogosteje pri raku dojke, prostate in…
Preberi več ›Žilna anatomija – venska oskrba hrbtenice in hrbtenjače
Vene hrbtenice in hrbtenjače odvajajo vensko kri in potekajo podobno kot arterije. Imajo zelo tanke stene in so večinoma brez zaklopk. Anteriorne in posteriorne spinalne vene, ki potekajo vzdolžno po…
Preberi več ›