This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Obdobje mladostništva je zelo razgibano obdobje, polno sprememb, v katerem pogosto srečamo samopoškodovalno vedenje. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena ločujemo od samomorilnega vedenja, ker namen povzročenih samopoškodb ni končanje lastnega življenja. Dejavnikov tveganja za razvoj takega vedenja je veliko, od mladostnikovih fizioloških predispozicij, kot sta starost in spol, do ožjega in širšega socialnega okolja ter njegovih osebnostnih potez ipd. Kljub temu da gre za relativno pogost pojav med mladostniki, je precej slabo poznan, predvsem pa slabo razumljen pojav. Pri večini mladostnikov gre za prehodno vedenje, ki s časom izzveni. Pomembno je, da med mladostniki, ki se samopoškodujejo, odkrijemo tiste, pri katerih vedenje predstavlja znak druge duševne bolezni, ki potrebuje obravnavo, prav tako pa takrat, kadar je samo vedenje dolgotrajno in zelo pogosto, saj lahko dobi značilnosti odvisnosti ali predstavlja večje tveganje za pojav samomorilnosti.