Arhiv številk » 2017 » 3 »

Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni površini hrbtenjače, v kranio-kavdalni smeri do konca terminalnega živčnega nitja hrbtenjače. Vzdolž hrbtenjače se združujeta z radikulomedularnimi arterijami. Anteriorne in posteriorne radikularne oziroma radikulomedularne arterije (lat. arteriae radiculares s. … Preberite več >>

Na razvoj žilnega sistema hrbtenjače, vaskulogenezo in kasneje angiogenezo, vplivajo različni dejavniki. Razvoj arterijskega in venskega sistema hrbtenjače se začne v četrtem tednu. Zasnovo predstavlja kapilarna mreža, ki je v sivi snovi zaradi večjih metaboličnih potreb številčneje razvita kot v beli snovi. Na površini hrbtenjače se 31 parov segmentalnih arterij z izvorom iz dorzalne aorte razveji v bogat preplet kapilar, … Preberite več >>

Obdobje mladostništva je zelo razgibano obdobje, polno sprememb, v katerem pogosto srečamo samopoškodovalno vedenje. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena ločujemo od samomorilnega vedenja, ker namen povzročenih samopoškodb ni končanje lastnega življenja. Dejavnikov tveganja za razvoj takega vedenja je veliko, od mladostnikovih fizioloških predispozicij, kot sta starost in spol, do ožjega in širšega socialnega okolja ter njegovih osebnostnih potez ipd. Kljub … Preberite več >>

Mnogo zdravil je bilo umaknjenih s trga ali pa je bila njihova raba strogo omejena zaradi pojava nepričakovanih neželenih učinkov, do katerih je prišlo šele v postmarketinški fazi. Kljub temu da so idiosinkratične reakcije (IDR) razmeroma redke (njihova incidenca je 1 na 10.000–100.000 bolnikov), so lahko življenje ogrožajoče in torej pomembno povečajo negotovost razvoja novih zdravil. Neželeni učinki … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno urejenost. Zato smo pri naših bolnikih želeli podrobneje ovrednotiti zdravljenje z levotiroksinom pri različnih in natančno opredeljenih vrstah hipotiroze. METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili podatke iz medicinske dokumentacije 1.122 … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka je prikazati osnovne epidemiološke podatke, ki predstavljajo temelj učinkovitega javnozdravstvenega ukrepanja. METODE. Uporabili smo podatke o incidenci in umrljivosti pri rakih glave in vratu (C00–C14, C30–C32 po 10. reviziji Mednarodne … Preberite več >>

Sindrom policističnih jajčnikov je endokrina motnja, ki prizadene 15–20 % žensk v rodnem obdobju. Zanjo je poleg motenj menstruacijskega ciklusa in znakov androgenizacije značilno večje tveganje za pojav prekomerne telesne mase. Pri nižanju in vzdrževanju telesne mase in energetskega ravnovesja je bistvenega pomena uravnavanje apetita in energetskega vnosa, ki ga zagotavlja komunikacija med odgovornimi centri v osrednjem živčevju in signali … Preberite več >>

Kompresija hrbtenjače je pri bolniku z maligno boleznijo poznana kot urgentno stanje zaradi možnih nepopravljivih nevroloških posledic. Večinoma nastane kot posledica zasevkov v vretencih, najpogosteje pri raku dojke, prostate in pljuč ter plazmocitomu in limfomu. Simptomi in znaki, ki opozarjajo na kompresijo hrbtenjače, so bolečina, mišična šibkost in avtonomna disfunkcija. Diagnostična metoda izbora je MRI, v primeru kontraindikacij pa mielografija … Preberite več >>

Vene hrbtenice in hrbtenjače odvajajo vensko kri in potekajo podobno kot arterije. Imajo zelo tanke stene in so večinoma brez zaklopk. Anteriorne in posteriorne spinalne vene, ki potekajo vzdolžno po osrednji površini hrbtenjače, so del intraspinalnega longitudinalnega sistema. Radikulomedularne ali segmentalne radikularne vene odvajajo vensko kri skozi intervertebralni foramen in se priključijo v notranji vertebralni venozni pletež (epiduralni venozni pletež). … Preberite več >>