This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Izhodišče. Funkcijsko povezovanje raznih področij možganov (angl. binding), ki je lahko npr. mehanizem zaznave dražljajev, morda poteka prek sinhronizirane oscilirajoče aktivnosti nevronov, ki se jo da določiti z merjenjem elektroencefalografske koherence. Takšno povezovanje vidnih in motoričnih področij možganske skorje je lahko tudi osnova vidno-motorične integracije, ki jo zahteva izvajanje motoričnih nalog, vodenih z vidom. Pri gibih ene roke se aktivira primarna motorična možganska skorja predvsem v nasprotni polobli, premotorična polja pa so aktivna v obeh.
Namen. Osnovni cilj raziskave je bil vpeljati metodo merjenja elektroencefalografske koherence. Izbrali smo model vidno-motorične naloge, ker je že dobro raziskan in je zato dobljene rezultate možno primerjati z drugimi ter tako preizkusiti veljavnost metode. Drugi cilj je bil primerjava sprememb koherence in močnostnih spektrov nad levo in desno možgansko poloblo pri izvajanju vidno-motorične naloge z desno ali z levo roko.
Hipoteze. Predpostavili smo, da bo koherenca med vidnimi in motoričnimi področji možganske skorje večja med izvajanjem vidno-motorične naloge kot med kontrolnimi nalogami. Predpostavili smo tudi, da bo povečanje koherence pri izvajanju naloge z desnico večje nad levo poloblo in obratno.
Metode. Meritve smo izvedli na 6 desničnih zdravih preiskovancih. Med elektroencefalografskim snemanjem so izvajali 4 naloge: vidno-motorično nalogo z levo in desno roko (zahtevala je usklajeno delovanje vidnih in motoričnih polj), vidno, motorično ter vidno in motorično (hkrati neodvisno aktivni obe polji). Za izračun sprememb koherence in močnostnih spektrov smo izdelali računalniški program v programskem okolju Matlab. Rezultate smo statistično obdelali z metodami dvosmerne in enosmerne analize variance ter s post hoc testi t s korekcijo po Bonferroniju.
Rezultati. Dokazali smo statistično pomembno povečanje koherence (p < 0,05) pri vidno-motorični nalogi glede na ostale naloge v frekvenčnih pasovih alfa in beta 1. Spremembe koherence niso bile statistično pomembno odvisne od tega, s katero roko so preiskovanci izvajali nalogo, in so se v obeh primerih simetrično zvečale v obeh poloblah.
Zaključki. V skladu s prejšnjimi raziskavami smo dokazali specifično povečanje koherence med vidnimi in motoričnimi polji pri izvajanju vidno-motorične naloge in pokazali, da ni prepričljivih asimetrij pri izvajanju le-te z desno oz. levo roko. Slednje je možno razložiti, če povečanje koherence odseva sodelovanje med sekundarnimi kompleksnejšimi vidnimi in motoričnimi področji možganske skorje.