Arhiv številk » 2013 » 2 »

Življenje in delo slovenskega zdravnika in politika dr. Ivana Oražna (1869-1921) je tesno pove­zano z dobo, v kateri je živel. Nezakonski stan ga je zaznamoval in spremljal z revščino sko­zi vso mladost, s poroko v ljubljansko pivovarniško družino Auer pa je postal premožen, a je ostal zvest svojim načelom, domoljuben in se je boril proti avstro-ogrski monarhiji, sprva kot vodja … Preberite več >>

Medicina dela ima med specializiranimi vejami medicine na Slovenskem eno najdaljših tradicij. Ni naključje, da se je že v začetku 18. stoletja začela razvijati ravno v Idriji. Idrijski rudnik živega srebra, ki je za španskim Almadenom drugi največji na svetu, je štiri stoletja pripadal habsburškemu dvoru. Da bi si lastniki zagotovili čim večji izkop, so vpeljali zdravstveno in socialno varstvo … Preberite več >>

Minilo je stoletje, odkar je umrl veliki raziskovalec in učitelj, opisni in primerjalni anatom, histolog in fiziolog, zgodovinar medicine in tenkočutni medicinski jezikoslovec praške in dunajske medicinske fakultete prof. dr. Joseph Hyrtl. Njegova zbirka anatomskih preparatov je neprecenljive vrednosti, pripravljal jo je 40 let svojega življenja. Na inštitutu za zgodovino medicine Univerze na Dunaju in v Hyrtlovem muzeju v Perchtoldsdorfu … Preberite več >>

Koprski zdravnik Santorio Santorio (1561−1636) je v medicino s svojim kvantitativnim pri­stopom vnesel novo kakovost. Možnost količinskega spremljanja in merjenja različnih fizioloških pa tudi patoloških procesov v človeškem telesu, kot npr. presnavljanja in beleže­nja telesne temperature, je v medicino prinesla natančnost v izražanju in preverljivost rezultatov. Santorio je bil Galilejev učenec in je učiteljev mehanicistični pristop vnesel v svoje osrednje … Preberite več >>

Alkohol od nekdaj spremlja človeštvo in mu prinaša sončne in senčne trenutke. Najstarejša in najbolj opevana vrsta je vino. V svoji dolgi zgodovini je bilo hranilo, zdravilo (anestetik), preventivno sredstvo (baktericid), predvsem pa poživilo in omamljajoča pijača. Ravno zaradi slednjega sta se pospeševala gojenje trte in pridelava vina v vseh kulturah in civilizacijah, hkrati pa je to pripeljalo do njegove … Preberite več >>

V letih 1941–45 se je v NOB vključilo 267 medicincev od 324 vpisanih na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. V partizanski saniteti je delovalo 194 medicincev, med njimi 55 medicink. Opravljali so delo bolničarjev v bojnih enotah, sanitetnih referentov, asistentov pri operacijah, nekateri so tudi vodili bolnišnične postojanke. Študentke medicine so opravljale enake naloge, bile so tudi inštrumentarke v bolnišničnih postojankah. … Preberite več >>

Članek je bil napisan ob 175-letnici rojstva slavnega švicarskega zdravilca Arnolda Riklija, ki velja za pionirja modernega turizma v Sloveniji. Leta 1855 se je naselil ob Blejskem jezeru in zgradil zdravilišče, kjer je zdravil z na­ravnimi metodami zdravljenja; te so temeljile na učinkovanju svetlobe, zraka in vode na človeš­ko telo. V njegovo zdravilišče so prihajali boga­ti bolniki in si zdravili … Preberite več >>

Članek obravnava pomen različnih naravoslovnih odkritij za razvoj medicine v prvi polovi­ci 20. stoletja. Izbrana so odkritja z različnih področij naravoslovja, za katera so avtorji prejeli Nobelovo nagrado. Skoraj dvajset portretiranih nobelovcev je predstavljenih prek svojega osrednjega življenjskega dela. Med njimi so: odkritelj cepiva proti davici Behring, odkritelj žarkov X Roentgen, odkritelj pomena UV-žarkov Finsen, odkriteljica elementov radija in polo­nija … Preberite več >>

Dr. Janez Bleiweis, zdravnik in živinozdravnik, se je s svojo dvojno izobrazbo uvelja­vil na večih področjih življenja in dela med Kranj­ci v drugi polovici 19. stoletja. Čeprav je večino svojih ustvarjalnih moči posvetil politiki, je s svo­jim delom vtisnil pomemben pečat tudi veterinar­skemu izobraževanju in živinozdravniški praksi. Mesto tajnika cesarsko-kraljevske Kmetijske družbe mu je dalo priložnost, da se prek Novic … Preberite več >>