This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična vnetna bolezen ljudi. Začetek in razvoj vnetja obzobnih tkiv je pogojen s številom in vrsto mikroorganizmov v plaku ter z vnetno imunološkim odgovorom organizma. Raziskave s pomočjo analitične epidemiologije in mole­kularne biologije v zadnjem desetletju so pokazale, da vnetni proces v obzobnih tkivih ne ogroža samo obstoja zob, ampak lahko doprinese tudi k razvoju nekaterih sistemskih bolezni. Parodontalna bolezen sodeluje pri razvoju nekaterih bolezni z neposrednim vdorom mikroorganizmov preko ulceriranega notranjega gingivalnega epitelija v krvotok ter s porastom nekaterih mediatorjev vnetja in inflamatornih citokinov v krvi. Namen raziskave je bil pri sistemsko zdravih krvodajalcih s parodontalno boleznijo ugotoviti koncentracijo kazalcev vnetja (C-reaktivni pro­tein (CRP), fibrinogen, prokalcitonin) in inflamatornih citokinov (IL-2, sIL-2R, IL-6, IL-8, TNF-α) v njihovem serumu. Previdevali smo, da velikost mehke stene obzobnih žepov v sti­ku z bakterijami (okužena parodontalna rana) vpliva na koncentracijo vnetnih mediatorjev in citokinov v serumu. Za oceno okužene parodontalne rane smo izmerili obseg zobnega vra­tu na 515 ekstrahiranih zobeh. Povprečne vrednosti obsega zobnega vratu posameznega zoba smo zmnožili s povprečno vrednostjo šestih meritev globine sondiranja posameznega zoba pri preiskovanih osebah. Vsota zmnožkov vrednosti posameznih zob je predstavljala velikost okužene parodontalne rane posameznega bolnika. Vsota zmnožkov meritev globine obzob­nih žepov, ki so krvaveli ob sondiranju, pa je predstavljala velikost aktivne okužene parodontalne rane. V raziskavo smo vključili 31 sistemsko zdravih moških krvodajalcev, sta­rih od 30 do 56 let (povprečno 43,2 leti). Naš parodontalni pregled je vključeval meritve globine obzobnih žepov in prisotnost krvavitve ob sondiranju. Za preverjanje povezanosti med povr­šino aktivne okužene parodontalne rane in koncentracijo vnetnih mediatorjev ter citokinov smo izračunali korelacijske koeficiente po Pearsonu. Za statistično značilne smo vzeli P-vrednosti, manjše od 0,05. Rezultati meritev obsega zobnega vratu v zgornji čeljusti pri moških so pokazali vrednosti od 20,58 do 32,67 mm, pri ženskah pa od 19,69 do 30,95 mm. V spod­nji čeljusti je pri moških znašal obseg zobnega vratu od 17,53 do 32,19 mm, pri ženskah pa od 16,07 do 30,48 mm. Izmerjene velikosti okužene parodontalne rane pri 31 krvodajalcih so znašale od 4,13 do 27,59 cm² (v povprečju 17,98 cm²). Velikosti aktivne okužene parodon­talne rane pa so znašale od 0,86 do 25,4 cm² (v povprečju 10,14 cm²). Statistična analiza je pokazala, da je med vsemi opazovanimi vnetnimi mediatorji in citokini povezava samo med velikostjo okužene parodontalne rane ter IL-2 in njegovim receptorjem. Koncentracije IL-2 in sIL-2R so bile statistično značilno večje (p < 0,01) pri večjih skupnih ranah kot tudi pri krvavečih globokih parodontalnih ranah preiskovancev. Zaključki raziskave kažejo, da imajo sistem­sko zdravi moški krvodajalci značilno večjo koncentracijo IL-2 in sIL-2R v serumu takrat, kadar je prisotna večja prizadetost obzobnih tkiv izmerjena na osnovi globine obzobnih žepov. Viso­ka prisotnost krvavečih obzobnih žepov t. i. aktivne okužene rane dodatno zveča koncentracijo IL-2 in sIL-2R v serumu preiskovancev z vnetjem obzobnih tkiv.