This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje diagnostično označujejo Alzheimerjevo bolezen. Poleg demence spadajo v osnovni opis bolezni, ki je bil podan že pred skoraj sto leti. Vloga teh lezij v etiopatogenezi Alzheimerjeve bolezni pa še do danes ni pojasnjena. Senilne plake sestavljajo izvencelični fibrilarni depoziti amiloida β, ki se nahajajo v osrednjem delu, obdajajo pa jih distrofični nevriti. Z imunohistokemičnimi metodami so prikazali, da senilni plaki poleg amiloida β in β-prekurzorske beljakovine vsebujejo tudi razne encime in sestavine ekstracelularnega matriksa. Izvor amiloida β v senilnih plakih in primarna struktura, na kateri naj bi se amiloid odlagal, sta še vedno predmet razprav. Nevrofibrilarne pentlje sestavlja drugačna vrsta nenormalnih filamentov, t. i. parni zviti in ravni filamenti, ki nastanejo ob razpadu normalnega citoskeleta živčnih celic. Nevrofibrilarne pentlje kot glavno antigensko determinanto vsebujejo protein τ, poleg tega pa tudi razne druge sestavine, kot so ubikvitin, nevrofilamenti, amiloid oziroma β-prekurzorsko beljakovina in različni encimi. Vzrok in način vključevanja teh sestavin v nevrofibrilarne pentlje še ni pojasnjen. V članku so opisana novejša spoznanja o sestavi senilnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj. Ugotovitve novejših študij kažejo na bistven pomen in povezanost teh dveh vrst lezij v patogenezi Alzheimerjeve bolezni.