Arhiv številk » 1995 » 3 »

V nalogi obravnavamo elektrofiziološ­ke značilnosti dolgih senzoričnih prog in inter­nevronskih sistemov hrbtenjače bolnikov, ki so bili operirani na hrbtenjači. Uporabili smo meto­do intraoperativnega nevromonitoringa s somatosenzoričnimi izvabljenimi potenciali, ki je na Kli­niki za nevrokirurgijo v Ljubljani obvezen pri vseh posegih na hrbtenjači. Za registracijo od­zivov smo uporabili subpialno in epiduralno teh­niko. Dražili smo mediani, tibialni in suralni živec. Somatosenzorični izvabljeni … Preberite več >>

Ko govorimo o akutnem hepatitisu, navadno mislimo na akutni virusni hepatitis, čeprav lahko podobna vnetna obolenja jeter povzročajo tudi drugi etiološki dejavniki, kot so bakterije, zajedalci, strupene snovi in drugo. V primeru suma na akutni hepatitis, pri katerem kot vodilni bole­zenski znak izstopa holestazna zlatenica, moramo najprej izključiti ekstrahepatično holestazo, na­to pa skušamo na podlagi epidemioloških podatkov, klinične slike, biokemičnih … Preberite več >>

Dr. Janez Bleiweis, zdravnik in živinozdravnik, se je s svojo dvojno izobrazbo uvelja­vil na večih področjih življenja in dela med Kranj­ci v drugi polovici 19. stoletja. Čeprav je večino svojih ustvarjalnih moči posvetil politiki, je s svo­jim delom vtisnil pomemben pečat tudi veterinar­skemu izobraževanju in živinozdravniški praksi. Mesto tajnika cesarsko-kraljevske Kmetijske družbe mu je dalo priložnost, da se prek Novic … Preberite več >>

Opisane so osnove konzervativnega in operativnega zdravljenja prirojenega ekvino­varusa. Prvi dan po rojstvu začnemo z redresijskim zdravljenjem s pomočjo mavčenja. Popra­vimo varusni, adduktusni in supinatorni položaj (deformacijo), ekvinusnega položaja pa ne redresiramo na silo. Operiramo v otrokovi staro­sti od šestih mesecev do enega leta. Pri lažji obliki prirojenega ekvinovarusa naredimo zadajšnjo sprostitev s podaljšavo Ahilove kite. Pri težjih ob­likah prirojenega … Preberite več >>

Nega in zdravljenje mehanično, aktinično, operativno ali kronično bolezensko spremenjene kože temelji na načelih lokalnega der­matološkega zdravljenja. S sprotnim prilagaja­njem učinkovin razvoju kožnih sprememb in z uporabo hidrokoloidnih podlog preprečimo in zdravimo kronične okvare kože. S pravilno izbi­ro učinkovin vzpostavimo naravno zaščito kože in pospešimo celjenje, hkrati pa imajo bolniki ob­čutek varnosti in udobja.… Preberite več >>

Rak dojk je najpogostejše maligno obolenje, ki prizadene ženske. Zaskrbljujoče je, da je v večini dežel in tudi v Sloveniji število zbolelih in umrlih zaradi te bolezni vsako leto več­je. Vzroki nastanka te bolezni niso znani. Neka­tere ženske so izpostavljene povečanemu tveganju za nastanek raka dojk. Rak dojk se lah­ko pojavi v neinvazivni ali invazivni obliki. Za od­krivanje raka dojk … Preberite več >>

V članku je pregledno podano nekaj vedenj o nosečnosti, patološki nosečnosti in najpogostejših kromosomskih boleznih pri ljudeh. Z določanjem koncentracij celokupnega horionskega gonadotropina, prostega estradiola in al­fa fetoproteina v serumu nosečnic lahko po­sredno ugotovimo sestavljeno tveganje, da ma­ti nosi prizadet plod. Koncentracije teh treh analitov v primeru Downovega sindroma značilno od­stopajo od medianih vrednosti (za določen te­den nosečnosti), ki veljajo … Preberite več >>

Usta predstavljajo vrata za vstop šte­vilnih mikrobov v prebavila in dihala. Ponavadi okužbo ustne votline preprečuje ustna sluznica in njeni čistilni mehanizmi (slina, luščenje epitelija), ki odplavljajo mikrobe globlje v prebavi­la. Pri obrambi ustne votline pred mikrobi sode­lujejo tudi številni imunski mehanizmi. Med nji­mi je zlasti pomembno izločanje molekul IgA, ki preprečujejo prodiranje mikrobov v sluznico in obenem pospešujejo uničevanje … Preberite več >>

Senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje diagnostično označujejo Alzheimerjevo bole­zen. Poleg demence spadajo v osnovni opis bo­lezni, ki je bil podan že pred skoraj sto leti. Vlo­ga teh lezij v etiopatogenezi Alzheimerjeve bo­lezni pa še do danes ni pojasnjena. Senilne plake sestavljajo izvencelični fibrilarni de­poziti amiloida β, ki se nahajajo v osrednjem de­lu, obdajajo pa jih distrofični nevriti. Z imunohistokemičnimi metodami … Preberite več >>

Ugotavljali smo škodljiv vpliv alkoho­la na prenos informacij v humanih nevrobla­stomskih celicah SH-SY5Y. Pod vplivom alko­hola se zaradi njegove topnosti v maščobah spremeni fizikalna in kemična struktura mem­bran. V prisotnosti encima fosfolipaze D nasta­ja specifični produkt fosfatidiletanol, ki se sinte­tizira tako, da onemogoča tvorbo fosfatidne ki­sline. Z naraščajočo koncentracijo etanola (25 mmol/l, 50 mmol/l, 100 mmol/l, 150 mmol/l) narašča koncentracija … Preberite več >>