This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Esencialna arterijska hipertenzija je ena najpogostejših kroničnih bolezni obtočil. Že pred poja­vom zvišanega tlaka pa se pojavijo funkcijske in kasneje tudi morfološke spremembe levega prekata. V raziskavi smo ugotavljali funkcijske in morfološke spremembe levega prekata ter sprem­ljajoče klinične in biokemične značilnosti pri osebah z družinsko anamnezo hipertenzije. Zanimale so nas povezave med funkcijskimi spremembami levega prekata in biokemičnimi dejavniki. V študijo je bilo vključenih 76 normotenzivnih preiskovancev, 44 v preiskovalni in 32 v kon­trolni skupini. Vse preiskovance smo pregledali in jim odvzeli kri za biokemične preiskave. Opravili smo klasično transmitralno in pulzno tkivno doplersko ehokardiografsko preiskavo srca za določanje morfologije in funkcije levega prekata. Med skupinama smo ugotovili razlike v stopnji prehranjenosti in krvnem tlaku, pa tudi v rezultatih biokemičnih preiskav. Klasična ehokardiografska preiskava je pokazala razlike v morfologiji, pa tudi v diastolični funkciji levega prekata. Tkivna doplerska preiskava je potrdila spremem­be v relaksaciji (razmerje E_m/A_m: 1,19 ±0,35 proti 1,67 ±0,33, p <0,001; dvosmerni Študentov t-test) in podajnosti (razmerje E/E_m: 7,51 ±1,28 proti 6,60 ±1,02, p = 0,001; dvosmerni Štu­dentov t-test). Med skupinama ni bilo razlik v sistolični funkciji. Pri vseh preiskovancih smo ugotovili negativne povezave med sposobnostjo relaksacije in družinsko obremenitvijo, spolom, stopnjo prehranjenosti, višino krvnega tlaka in koncentracijo inzulina (r = -0,58, p < 0,001; Spearmanova korelacija ranga). Z modelom multiple regresijske analize smo opre­delili neodvisen vpliv družinske obremenitve, moškega spola in koncentracije inzulina na sposobnost relaksacije (R² = 0,51; p < 0,001). Ugotovili smo tudi povezavo med moteno diasto- lično funkcijo ter maso levega prekata in povečanim levim preddvorom, nismo pa ugotovili povezave z ravnijo aldosterona. Skupini preiskovancev sta se razlikovali po značilnostih, ki so sestavni del presnovnega sindro­ma. Zdi se, da funkcijske spremembe levega prekata v skupini mladih s pozitivno družinsko anamnezo niso odvisne od višine krvnega tlaka, morda so celo neposredno podedovane.