Arhiv številk » 2007 » 1 »

V letih 1941–45 se je v NOB vključilo 267 medicincev od 324 vpisanih na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. V partizanski saniteti je delovalo 194 medicincev, med njimi 55 medicink. Opravljali so delo bolničarjev v bojnih enotah, sanitetnih referentov, asistentov pri operacijah, nekateri so tudi vodili bolnišnične postojanke. Študentke medicine so opravljale enake naloge, bile so tudi inštrumentarke v bolnišničnih postojankah. … Preberite več >>

Namen: Ocena zadovoljstva študentov medicine z vajami iz pediatrije. Metode: Analiza anketnega vprašalnika. Rezultati: Od 2002 do 2006 je vaje opravilo 432 od 792 vpisanih študentov (54,5 %) 5. letni­ka. Anketni list so oddali 303 študenti (70,1 %). Respondentov na posamezna v anketi zastavljena vprašanja je bilo med 264 in 303 (87,1-100%). Vseh odgovorjenih vprašanj skupaj je bilo 4052. Odgovorov … Preberite več >>

Melatonin je pri sesalcih znan kot glavni sekretorni produkt češerike. Njegova fiziološka funk­cija je, da okrepi cirkadiani ritem in vpliva na sezonski reprodukcijski cikel, povezan pa je tudi s spanjem. V zadnjem desetletju so odkrili, da melatonin deluje kot antioksidant in da vpliva tudi na celično delitev in smrt. V članku so opisana spoznanja o vlogi melatonina kot antioksidanta pri … Preberite več >>

V preglednem članku o ledvičnih kamnih pri otrocih je najprej prikazana pogostost bolezni. Ledvični kamni so pri otrocih sicer redka, a zelo pomembna bolezen, saj lahko vodijo v kro­nično ledvično bolezen. Prikazu pogostosti ledvičnih kamnov pri otrocih sledi opis raznolikosti klinične slike ter razlaga vzrokov za njihov nastanek. Poudarjeno je, da je nastanek ledvič­nih kamnov pri otrocih zelo zapleten proces, … Preberite več >>

Uho je sestavljeno iz treh delov, ki imajo različne izvore, delujejo pa enotno. Notranje uho izvira iz ušesnega mehurčka, ki se v četrtem tednu razvoja loči od površinskega ektoderma. Na mehurčku je sprednji del, iz katere nastaneta vrečica in polžev vod, in zadajšnji del, iz katerega nastanejo mešiček, polkrožni kanali in endolimfatični vod. Tako nastale vrhnjične strukture tvorijo membranski labirint … Preberite več >>

Področje zorenja vida pri otrocih ostaja kljub dolgoletnim študijam aktualen predmet razi­skav. Morfološke in funkcionalne spremembe vidne poti so najizrazitejše v prvih letih življenja, ko pride do razvoja osrednjega dela mrežnice, do mielinizacije vlaken v vidni poti ter do raz­voja vidne skorje. Zorenje vidne poti lahko proučujemo s klinično oceno vidne funkcije in z elektrofiziološkimi metodami. Pri slednjih z elektroretinografijo … Preberite več >>

IZHODIŠČE. Razlika v dolžini spodnjih udov (RDSU) je pogosta motnja, saj se pojavlja pri prib­ližno 15 % prebivalstva. Najpogostejša posledica nezdravljene RDSU je bolečina v križu. Potreba po zdravljenju se pojavi, ko je stanje za posameznika funkcionalno ali estetsko moteče. Z eno­stavnim operativnim posegom (epifiziodezo) v obdobju pred zaključkom rasti lahko RDSU zmanjšamo oziroma izničimo. Pri tem je ključnega pomena … Preberite več >>

Esencialna arterijska hipertenzija je ena najpogostejših kroničnih bolezni obtočil. Že pred poja­vom zvišanega tlaka pa se pojavijo funkcijske in kasneje tudi morfološke spremembe levega prekata. V raziskavi smo ugotavljali funkcijske in morfološke spremembe levega prekata ter sprem­ljajoče klinične in biokemične značilnosti pri osebah z družinsko anamnezo hipertenzije. Zanimale so nas povezave med funkcijskimi spremembami levega prekata in biokemičnimi dejavniki. V … Preberite več >>