2023 »

Članek obravnava pomen mišično-skeletnega sistema v različnih življenjskih obdobjih,
in sicer od rojstva do starosti. Izpostavlja pomen vadbe za moč kot ene izmed najpomembnejših
komponent zdravega življenjskega sloga poleg aerobne vadbe in uravnotežene
prehrane ter možnosti vseživljenjskega spremljanja mišične jakosti za odkrivanje vzročnih
povezav med telesno zmogljivostjo in zdravstvenim stanjem posameznika.

Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni površini hrbtenjače, v kranio-kavdalni smeri do konca terminalnega živčnega nitja hrbtenjače. Vzdolž hrbtenjače se združujeta z radikulomedularnimi arterijami. Anteriorne in posteriorne radikularne oziroma radikulomedularne arterije (lat. arteriae radiculares s. … Preberite več >>

Vene hrbtenice in hrbtenjače odvajajo vensko kri in potekajo podobno kot arterije. Imajo zelo tanke stene in so večinoma brez zaklopk. Anteriorne in posteriorne spinalne vene, ki potekajo vzdolžno po osrednji površini hrbtenjače, so del intraspinalnega longitudinalnega sistema. Radikulomedularne ali segmentalne radikularne vene odvajajo vensko kri skozi intervertebralni foramen in se priključijo v notranji vertebralni venozni pletež (epiduralni venozni pletež). … Preberite več >>

Človek je občutljiv za vrsto različnih energij. Njihov vpliv zaznamo, če imamo zanje ustrezne receptorje, ki fizikalni dražljaj spremene v zaporedje živčnih impulzov. Ti po določenih živčnih poteh potujejo do središč v osrednjem živčevju, kjer izzovejo zaznavo (občutek). Receptorji somatosenzoričnega sistema omogočajo senzorično procesiranje dotika, propriocepcije, bolečine ter toplote in hladu. Pomembne so štiri značilnosti dražljaja, ki opredeljujejo značilnost zaznave: … Preberite več >>

Možganska skorja in jedra v možganih in možganskem deblu pobujajo, vodijo in nadzirajo človekovo delovanje. Središča v osrednjem živčevju so neposredno ali posredno povezana s perifernimi strukturami, ki živčne impulze »prevedejo« v bolj ali manj opazno aktivnost. Živčni impulzi potujejo po živčnih poteh, ki povezujejo višja in nižja središča ter efektorje in so pomemben del hrbtenjačne bele snovi.… Preberite več >>

Živčne proge so zaporedje nevronov, vpletenih v razne aktivnosti živega bitja. V članku so opisane ascendentne živčne proge, ki vodijo podatke do skorje velikih in malih možganov ter do drugih središč v osrednjem živčevju. Opisane so tudi proge, ki pri človeku še niso povsem poznane in njihovo vlogo in pomen šele raziskujemo. S pomočjo znanja o živčnih progah lahko prostorsko … Preberite več >>

Prebavno cev gradi niz votlih organov, katerega skupna naloga je sprejem in prebava hrane. Zaradi številnih posebnosti v zgradbi je izpuščen prvi del prebavne cevi, ustna votlina (cavum oris) in žrelo (pharynx). Članek opisuje le anatomijo drugega dela prebavne cevi, od začet­ka požiralnika do konca debelega črevesa. Podrobno je opisana morfologija, topografija in peritonej požiralnika (… Preberite več >>

Opisan je potek spuščanja moda v modnik. Poudarjen je njegov odnos do gubernakula, past trebušne stene in potrebušnice v času spuščanja ter pomen teh odnosov za končno stanje.… Preberite več >>

V članku je topografsko in vsebinsko opisana aksilarna regija ter njen odnos s sosed­njimi regijami. Aksilarna regija ima obliko pira­mide. Njen vrh povezuje pazdušno jamo in stransko regijo vratu in predstavlja žilno-živčni hilus aksilarne regije. Skoznjo potekajo aksilar­na arterija in vena ter brahialni pletež. V njej le­ži tudi šest skupin regionalnih bezgavk.… Preberite več >>

Članek opisuje osnovna in nova spoz­nanja o vidni poti pri človeku, ki so jih omogo­čile tehnike slikanja možganov, neinvazivne elektrofiziološke in druge metode. Prikazana je novejša razlaga zaznavanja barv in gibanja, ki temelji na odkritju dveh vzporednih poti obde­lave optičnega dražljaja, drobno- (P) in veliko- celične (M) poti. Pomembne strukture poti P, ki omogoča analizo barv, so: ganglijske celice P … Preberite več >>

V članku je topografsko in vsebinsko opi­san femoralni trikotnik (trigonum femorale). Bazo trikotnika tvori ingvinalni ligament, lateralni rob kro­jaška mišica (m. sartorius), medialni rob dolga pritezalka (m. adductor longus), vrh pa je mesto križanja med dolgo pritezalko in krojaško mišico. Subingvinalni prostor, razdeljen na mišično in žilno vrzel (lacuna musculorum et vasorum), je mesto prestopa žilno-živčnih struktur (n. cutaneus femoris … Preberite več >>

V članku predstavljam nekaj dejstev o vegetarijanski prehrani, njen vpliv na razvoj otroka, možne zaplete in preprečevanje le-teh. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka. Pri strogi vegetarijanski (veganski) pre­hrani lahko pride do pomanjkanja vitamina B₁₂ in posledično do resnih nevroloških in hemato­loških motenj. Pomanjkanje vitamina B₁₂ lahko preprečimo z uvedbo alg (… Preberite več >>

Ledvica je paren organ, ki leži na lumbokostalnem trikotniku trebušne prepone in na mišicah zadnje trebušne stene izven peritonealne votline. Obdaja jo vezivna in maščobna ovojnica. Zgrajena je iz ledvične skorje, v kateri se nahajajo ledvični glomeruli in iz ledvične sredice, ki jo oblikujejo ledvične piramide. Vrhove piramid obdajajo male ledvične čašice, ki se zdru­žujejo v velike ledvične čašice, te … Preberite več >>

Opisana je tretja faza v razvoju peritonealne votline, ko pride do priraščanja organov na trebušno steno in zraščanja listov potrebušnice. Prikazane so spremembe v odnosih med organi in potrebušnico glede na primerjavo s prvima stopnjama razvoja.… Preberite več >>