Arhiv številk » 1999 » 1 »

Vprašanje duševnega zdravja duševno manj razvitih otrok se postavljav ospredje v zadnjih dvajsetih letih, ko pričenjamo govoriti o “dvojni diagnozi”, torej soobstajanju duševnih motenj in duševne manjrazvitosti. Zaradi relativne nerazvitosti področja ostaja še veliko nejasnosti na področjih razpoznave duševnih motenj, njihovih vzrokov, dejavnikov, ki vplivajo nanje, ter njihove zdravstvene obravnave. V raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali se duševno manj razviti … Preberite več >>

Idealnega zdravila za zdravljenje afek­tivnih motenj še ne poznamo. Večji izbor zdra­vil izboljšuje možnost individualnega prilagajanja zdravljenja potrebam bolnika. Avtorja na osno­vi pregleda literature obravnavata različne vidi­ke uporabe antikonvulzivnih zdravil pri afektivnih motnjah: zdravljenje in preprečevanje afektivnih epizod, stranske učinke antikonvulzivnih zdravil, mehanizme njihovega delovanja in njihove inte­rakcije z drugimi zdravili. Podana so osnovna pri­poročila glede konkretne izvedbe zdravljenja. Po … Preberite več >>

Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem posameznik usvaja spoznavno, čustveno, socialno in moralno zrelost. Pri mladostniku, ki odrašča s kronično ledvično boleznijo, se to razvojno obdobje praviloma začne kasneje in traja dalj časa, saj bolezen pomeni še dodaten izziv za njegovo življenje in samostojnost. Vendar obstajajo dejavniki, ki pozitivno vplivajo na pro­ces prilagoditve na bolezen, kot sta zgodnja priprava na … Preberite več >>

Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vsto­pa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je po svoji oceni blizu smrti ali pa je celo klinič­no mrtev. Obsmrtne izkušnje se kažejo kot nepopisljiva doživetja, ki lahko vključujejo občut­ke miru in izventelesnega bivanja, zaznavanje … Preberite več >>

Namen raziskave je bil ugotoviti psi- hopatološko simptomatiko, oviranosti in potrebe bolnikov s shizofrenijo, ki se zdravijo ambu­lantno. V raziskavo smo vključili 50 bolnikov s shizofrenijo (5 % vzorec populacije), ki se vzdrževalno zdravijo z nevroleptiki v obliki depo­ja na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo. Bolnike smo intervjuvali s standardiziranimi oce­njevalnimi lestvicami. Razliko med spoloma smo ugotavljali s t-testom in testom … Preberite več >>

Spolna disfunkcija in depresija se pogosto pojavljata skupaj, njuna vzročna povezanost pa ni povsem jasna in tudi ne dovolj raziskana. V literaturi je veliko podatkov o pogostosti spolne disfunkcije pri depresivnih bolnikih, manj pa je študij, ki bi raziskovale pogostost depresiv­nih simptomov med ljudmi s spolno disfunkcijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so mladi, ki imajo psihogeno spolno disfunkcijo … Preberite več >>

Namen raziskave je prepoznava psihosocialnih dejavnikov tveganja pri mladostnikih z epilep­sijo in primerjava le-teh pri zdravih vrstnikih ter ugotavljanje razlik med spoloma v raziskovani skupini. V raziskavo je bilo vključenih 68 mladostnikov (34 fantov in 34 deklet) v starosti od 14 do 19 let, ki se zaradi epilepsije zdravijo v Nevrološki ambulanti Pediatrične klinike v Ljubljani. Izpolnili so Vprašalnik o … Preberite več >>

Predsodki o ljudeh s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami so glavna ovira za kakovost­nejšo skrb za duševno zdravje. Vzroki stigmatizacije so neznanje, zastarela znanja o vzrokih in napovedi duševnih bolezni, strah in odpor pred drugačnostjo, zavajajoče obveščanje medijev, stranski učinki psihoaktivnih zdravil, sama terminologija hudih duševnih motenj. Posledice stigmatizacije so slabša samopodoba in slabše delovanje ljudi s hudimi in … Preberite več >>

Poporodna depresija se večinoma razvije v prvih šestih mesecih po porodu. Njena pogostnost po svetu je med 3 in 33 %, odvisno od uporabljenih metod in diagnostičnih kriterijev. Namen naloge je bil standardizirati edinburški vprašalnik v Sloveniji in z njim pridobiti normativne podatke o pojavnosti poporodne depresije pri nas. Glede na podobno raziskavo v Izraelu in pri nas izpe­ljano raziskavo … Preberite več >>

Poporodno obdobje je čas hitrih in bistvenih bioloških, psiholoških in družbenih sprememb, ki lahko pri ženski sproži različne duševne motnje. Namen raziskovalne naloge je bil osvet­liti dolgoročni potek poporodnih duševnih motenj, ki so zahtevale sprejem v bolnišnico. Želeli smo ugotoviti, kakšen je nadaljnji potek bolezni glede na klinično sliko ob prvem sprejemu v bol­nišnico zaradi poporodne duševne motnje. Osnovna hipoteza … Preberite več >>

V 10. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni so nastale nekatere spremembe pri klasifikaciji delirija, ki je kot etiološko nespecifičen organski cerebralni sindrom sedaj širše opredeljen. Delirij se pogosto pojavlja pri hospitaliziranih, zlasti starejših bolnikih. Opisana je klinična slika in verjetni mehanizmi razvoja delirija, pri katerem je pomembno hitro prepoznavanje in obravnava osnovnega vzroka.… Preberite več >>

Avtor predstavlja nekatere novejše poglede na bolezni odvisnosti od ilegalnih psihoaktivnih substanc. Kaže, kako so razvrščene po klasifikaciji ameriške Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, obrazloži nekatere najpogosteje uporabljane pojme in komentira psihološke teorije odvisnosti, raziskave osebnostnih značilnosti in psihoterapijo odvisnikov od ilegalnih psihoaktivnih substanc.… Preberite več >>

Z raziskavo smo ugotavljali psihosocialne značilnosti 60 srednješolk, ki so poskušale samomor in jih primerjali s 60 srednješolkami, ki predstavljajo primerjalno skupino. Podatke smo zbrali iz popisov bolezni in anketirali primerjalno skupino z vprašalnikom, sestavljenim za raziskavo. Osebnostne značilnosti smo ugotavljali s Freiburškim osebnostnim vprašalnikom. Dekleta, ki so poskušala samomor, statistično značilno izhajajo iz nepopolne družine ali pa iz družine … Preberite več >>

Prispevek prikazuje pogostost nepsihotičnih duševnih motenj in njihovo obravnavo v družinski medicini. Duševne motnje so med prebivalstvom in obiskovalci zdravnika družinske medicine zelo pogoste. Prepoznavanje duševnih težav je včasih težko, ker telesni znaki zdravnika lahko zavedejo v iskanje telesne bolezni alizanikanje bolezni. Za uspešno prepoznavo, zdravljenje in vodenje mora zdravnik družinske medicine dobro obvladati veščine in spretnosti sporazumevanja, predvsem pa … Preberite več >>

Avtorici najprej kratko predstavita shizofrenske motnje po veljavnih mednarodnih klasifikacijskih merilih, njihovo epidemiologijo in izvor. Opisane so raziskave rodovnikov velikih družin, dvojčkov in posvojencev, ki potrjujejo pomembno vlogo genetskega dejavnika pri razvoju shizofrenije. Omenjeni so različni načini njenega genetskega prenosa, hipoteze o lokalizaciji lokusa za shizofrenijo kot tudi pomen in vloga negenetskih dejavnikov. Pri odkrivanju dominantnega gena za shizofrenijo v … Preberite več >>

V članku so predstavljene osnovne informacije o sodobnem antidepresivnem zdravljenu, predvsem o stranskih učinkih zdravil, zastrupitvah z njimi, njihovi interakciji z drugimi zdravili in hrano.… Preberite več >>