Arhiv številk » 2025 » 1 »

Šestletna deklica je decembra 2024 prišla v urgentno ambulanto zaradi vročine v zadnjih petih
dneh, ki je kljub uporabi antipiretikov vztrajno naraščala. Poleg tega so starši poročali, da je
večino časa zelo utrujena in neješča. Navajajo tudi, da deklico obliva občasna vročica, ki jo spremlja
pospešeno dihanje. Starši so dan pred tem opazili tudi, da je deklici koža na mestu … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Bolečina je po vsem svetu najpogostejši razlog za posvet z zdravnikom in en
glavnih vzrokov invalidnosti. Ocenjuje se, da 40–60 % bolnikov s kronično bolečino ni ustrezno
zdravljenih. Za zdravljenje stalne srednje močne do močne bolečine se priporoča jemanje
dolgodelujočih šibkih opioidnih analgetikov, za lajšanje prebijajoče bolečine pa dodatno
še jemanje kratkodelujočih opioidnih anagletikov. Namen te raziskave je bil … Preberite več >>

Največ informacij pri vožnji dobimo z vidom, zato je pregledovanje in spremljanje vidne
funkcije zelo pomemben del varnosti pri aktivnem vključevanju v promet. Za varno vožnjo
so potrebne ustrezne vidne funkcije: ostrina vida, vidno polje, globinski vid, barvni
vid, kontrastna občutljivost ter občutljivost na osvetlitev in zatemnitev. Očesne bolezni
in stanja, ki lahko pomembno vplivajo na varno vključevanje v promet, … Preberite več >>

Nevroendokrine neoplazme so skupina redkih in raznolikih neoplazem. Čeprav lahko nastanejo
v različnih tkivih, več kot polovica vseh primerov izhaja iz gastroenteropankreatičnega
sistema, ki je največji nevroendokrini sistem v človeškem telesu. V zadnjem desetletju
se je zaradi boljšega razumevanja teh neoplazem pomembno spremenila tudi njihova klasifikacija,
ki jih danes deli na dobro diferencirane nevroendokrine tumorje in slabo diferencirane
karcinome. Nevroendokrine … Preberite več >>

Kognitvni ali akademski doping zadnji dve desetletji pridobiva na zanimanju in odpira
številna vprašanja na področju medicine, nevroznanosti, psihofarmakologije in etike. V širšem
pomenu gre pri akademskem dopingu za prizadevanja sicer zdravih ljudi, da bi z določenimi,
običajno farmakološkimi intervencijami, izboljšali svoje kognitivne sposobnosti
in jih pomaknili na suprafiziološko raven. Učinkovine, po katerih posegajo zdravi ljudje,
so večinoma nootropiki ali … Preberite več >>

Mednarodno združenje za raziskovanje bolečine slednjo opredeljuje kot neprijetno čutno
in čustveno izkušnjo, ki je povezana z dejansko ali morebitno poškodbo tkiva. Glede na
mehanizem nastanka jo lahko razvrstimo na nociceptivno, ki jo delimo na somatsko in
visceralno, ter nevropatsko in nociplastično. Glede na trajanje jo razdelimo na akutno ali
kronično, akutna ob neustreznem zdravljenju lahko vztraja in pridobi lastnosti … Preberite več >>

Eritrocitna aloprotitelesa nastanejo ob stiku s tujimi eritrocitnimi antigeni (po prejetju
transfuzije, po presaditvi organov, med nosečnostjo), lahko pa nastanejo tudi brez jasnega
predhodnega imunskega dražljaja. V tem primeru govorimo o t. i. naravno prisotnih protitelesih.
Na nastanek aloimunizacije vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnejšimi
so genetski dejavniki (npr. fenotip humanih levkocitnih antigenov prejemnika), vplivi
okolja (npr. način priprave krvnih komponent), … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Mednarodni anatomski termin humerus ima dva slovenska sinonima, nadlahtnica
in nadlaktnica. Namen prispevka je ugotoviti, kateri od njiju se v slovenskih pisnih
virih pogosteje pojavlja in kateri je bolj priporočen za področje anatomije. METODE.
Pogostost obeh besed smo ugotavljali v elektronskih korpusih slovenskega jezika, v iztočnicah
spletnih slovarjev ter v tiskanih izdajah slovenskih učbenikov in atlasov z anatomsko
vsebino. … Preberite več >>