Arhiv številk » 2016 » 3 »

Streptococcus dysgalactiae subsp. equisimilis (betahemolitični streptokoki skupine C/G) so vse bolj prepoznani kot pomemben povzročitelj bakterijskih okužb pri človeku. Predstavljajo del normalne mikrobiote kože in sluznic zgornjih dihal, prebavil, spolovil in sečil, ob ustreznih pogojih pa so sposobni povzročiti tako povrhnje okužbe kože in mehkih tkiv kot tudi invazivne okužbe globokih tkiv in življenje ogrožajoči streptokokni sindrom toksičnega šoka. Rezultati … Preberite več >>

Pneumocystis jirovecii pljučnica se pogosto pojavlja pri imunsko oslabelih bolnikih. Povzroča veliko smrtnost, zato je pomembno, da nanjo pri teh bolnikih pomislimo ter uporabimo ustrezne diagnostične metode. Ob sumu nanjo opravimo slikovno diagnostiko (rentgenogram in včasih tudi računalniško tomografijo pljuč), odvzamemo kri za biokemične preiskave (laktatno dehidrogenazo in beta-D-glukan) ter izločke dihalnih poti za direktni mikroskopski prikaz (klasično barvanje in … Preberite več >>

Nekrotizirajoče okužbe mehkih tkiv so zaradi hitrega razvoja klinične slike in resnosti napovedi izida nujno stanje. Najpogosteje se pojavijo pri bolnikih, pri katerih so porušene anatomske prepreke za vstop in širjenje bakterij, ter imunsko oslabljenih. Značilno je hitro nastajanje gnoja in mrtvin, ki niso dobro razmejene od zdravih tkiv in lahko hitro napredujejo. Začetni klinični sum je kritični korak pri … Preberite več >>

Minilo je stoletje, odkar je brazilski zdravnik Carlos R. J. Chagas leta 1909 opisal morfologijo in življenjski krog zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Trypanosomo cruzi najdemo pred vsem v stenicah in majhnih sesalcih ter je razširjena vse od jugozahodnega dela Združenih držav Amerike do osrednje Argentine in Čila. Chagasova bolezen poteka skozi več različnih obdobij. Začetno obdobje je … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Antibiotiki so protibakterijske učinkovine, ki jih uporabljamo za izkustveno, usmerjeno in profilaktično zdravljenje infekcijskih bolezni. Čeprav je večina antibiotikov predpisanih zunaj bolnišnic, le-te ostajajo žarišča nastajanja odpornosti bakterij. Kljub številnim raziskavam po svetu še vedno ne vemo, kakšna naj bi bila optimalna poraba antibiotikov v bolnišnicah.

METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili naključno izbrane bolnike, starejše od 15 let, … Preberite več >>

Higiena rok zdravstvenega osebja je najpomembnejši, najenostavnejši in najcenejši ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb. Razkuževanje rok je učinkovitejše, hitrejše in manj ško­dljivo za kožo kot vse druge oblike higiene rok. Zato je razkuževanje nadomestilo umivanje rok v večini sodobnih higienskih navodil kot standardni način higiene, kadar roke niso vid­no onesnažene ali mokre. Z raziskavo smo želeli oceniti dejavnike, ki vplivajo … Preberite več >>

Aktinomikoza je redka, počasi napredujoča kronična okužba, ki jo povzročajo po Gramu pozitivne anaerobne bakterije iz rodu Actinomyces. Za bolezen je značilna tvorba abscesov, ki se širijo preko anatomskih pregrad in lahko prizadenejo katerikoli organ ali del telesa. Zaradi obsežnih reaktivnih sprememb v okolnem tkivu pogosto posumimo na maligno obolenje. Za zdravljenje aktinomikoze večinoma zadošča dolgotrajno antibiotično zdravljenje v … Preberite več >>

Klopi so znani prenašalci številnih bolezni, ki jih povzročajo bakterije, virusi in praživali. Zadnja leta število teh bolezni po svetu narašča. Slovenija je endemsko področje za klopni meningoencefalitis in Lymsko boreliozo. Avtorici podajata pregled novejših dognanj na področju epidemiologije, patogeneze, klinične slike in zdravljenja bolezni, ki jih prenašajo klopi. Želita poudariti pomen teh bolezni in možnost okužbe v Sloveniji.… Preberite več >>