Arhiv številk » 2015 » 4 »

Miomi so najpogostejša benigna novotvorba maternice. Dokončno zdravljenje pri simptomatskih bolnicah je najpogosteje kirurško in lahko zajema odstranitev miomov ali odstranitev celotne maternice. Miomektomijo lahko v odvisnosti od vrste in števila miomov opravimo histeroskopsko, laparoskopsko ali z laparotomijo, histerektomijo pa vaginalno, laparoskopsko ali z laparotomijo. Vse bolj se uveljavlja tudi embolizacija materničnih arterij. Zapleti pri operativnem zdravljenju miomov so odvisni … Preberite več >>

Urgentne operacije zaradi nenadne maligne zapore levega dela debelega črevesa so povezane z višjo pooperativno smrtnostjo in obolevnostjo kot elektivne operacije. Mnenja o optimalnem kirurškem pristopu si niso enotna. Na voljo imamo operacije v eni, dveh ali treh fazah. Splošno stanje bolnika ob sprejemu bistveno vpliva na odločitev o načinu zdravljenja in na izhod zdravljenja. Analize kažejo boljše rezultate po … Preberite več >>

Pilonidalni sinus je bolezen, ki tipično prizadene mlade odrasle. Zdravljenje bolezni je težavno, saj je kljub različnim pristopom ponovitev bolezni zelo pogosta, kar pomeni slabšo kakovost življenja sicer zdravih in aktivnih mlajših posameznikov. Članek se osredotoča predvsem na predstavitev bolezni, njeno epidemiologijo, etiologijo in patogenezo, klinične znake in na osnovne pristope k zdravljenju, tako kirurške kot nekirurške.… Preberite več >>

Akutna ledvična okvara (ALO) po operaciji na srcu pomembno vpliva na pooperativno okrevanje. Že blage okvare ledvične funkcije, pri katerih pride le do majhnega porasta kreatinina, poslabšajo kratkoročno in dolgoročno preživetje po operaciji. Mednarodne raziskave ugotavljajo, da je incidenca ALO po srčnih operacijah 2–40 %. Razlika v incidenci med raziskavami je predvsem posledica neenotnega diagnostičnega kriterija ALO in razlik v … Preberite več >>

Odprto ovalno okno je ostanek embrionalne povezave med preddvoroma in je pogosta
najdba v populaciji. Večinoma je klinično nemo in ga odkrijemo naključno, lahko pa se klinično
izrazi kot prehodni ishemični napad, možganska kap, migrena z avro, redkeje pa
tudi kot dekompresijska bolezen, periferna embolija ter sindrom platipneja in ortodeoksija.
Strukturi, ki lahko spremljata odprto ovalno okno, sta anevrizma preddvornega … Preberite več >>

Zdravljenje sprememb na aorti je bilo vse do konca 1980-ih domena kirurgov, operacije so bile izrazito invazivne. Z odkritjem žilnih protez se je za nekatere bolnike invazivnost posega zmanjšala, možno je popolnoma perkutano zdravljenje. Danes je znotrajžilno možno zdraviti koarktacije, anevrizme, psevdoanevrizme, disekcije in rupture aorte, če so izpolnjeni določeni pogoji – zdrav del aorte, kamor se bo žilna proteza … Preberite več >>

Ehlers-Danlosov sindrom tipa IV ali žilni tip je redka vezivnotkivna motnja, ki je posledica okvarjene sinteze kolagena III. Nastane zaradi mutacije gena COL3A1, ki se deduje ali pa se pojavi sporadično kot mutacija de novo. Zaradi pomanjkanja kolagena III je tkivo žilne stene in visceralnih organov krhko, kar vodi v številna življenjsko ogrožajoča stanja. Med njimi so najpogostejši žilni dogodki … Preberite več >>

Peritonealna dializa predstavlja alternativno možnost konvencionalni hemodializi za bolnike s končno ledvično odpovedjo. Bolnike na peritonealni dializi obravnava multidisciplinarni tim, kjer imata ključno vlogo nefrolog in kirurg. Slednji v trebušno votlino uvede peritonealni dializni kateter in sodeluje pri obravnavanju zapletov, povezanih s katetrom. Laparoskopska vstavitev peritonealnega dializnega katetra postaja standardna metoda pri odrasli populaciji. V rokah izkušenega kirurga je varna, … Preberite več >>

Aortna stenoza je najpogostejša strukturna okvara srca. Zdravljenje aortne stenoze z zamenjavo aortne zaklopke predstavlja drugi najpogostejši poseg na srcu. Pri klasičnem kirurškem pristopu je potrebna sternotomija, splošna anestezija in zunajtelesni obtok, zato ta način zdravljenja ni primeren za vse bolnike. Da bi omogočili zdravljenje vsem bolnikom, so se razvije napredne kirurške in nekirurške tehnike. Kirurg lahko operira preko manjših … Preberite več >>

Zdravljenje bolnikov z limfedemom je večstopenjsko in zahteva celovit pristop. Kirurško zdravljenje sledi konservativnemu, ko le-to ne dosega želenih rezultatov. Operacije so individualno prilagojene, z dolgotrajno pooperativno rehabilitacijo. Obstajata dva pristopa h kirurškemu zdravljenju, in sicer ločimo fiziološke in ekscizijske kirurške posege. S fiziološkimi kirurškimi posegi skušamo izboljšati drenažo limfe iz obolelega uda, pri ekscizijskih posegih pa odstranimo limfedemsko spremenjeno … Preberite več >>

Za subungvalni melanom je značilna klinična slika temno obarvane vzdolžne črte pod nohtom. Na začetku je bolezen pogosto napačno diagnosticirana, kar vodi do zamud pri postavitvi pravilne diagnoze in zdravljenju. Diagnoza je posebej otežena v primeru amelanotične oblike subungvalnega melanoma. Histopatološka diagnoza je nujna, zato je potrebno opraviti biopsijo nohtnega matriksa. Kirurško zdravljenje vključuje amputacijo distalne falange prizadetega prsta. Podatki … Preberite več >>

Okužbe v trebuhu zajemajo vse oblike bakterijskega peritonitisa, intraabdominalnih abscesov in okužb znotrajtrebušnih organov. Lahko jih razdelimo na nezapletene in zapletene. Pri zapletenih okužbah pride do nastanka peritonitisa, zato so za nadzor okužbe potrebni kirurško zdravljenje, zdravljenje z antibiotiki in podporno zdravljenje. V skrajnem primeru pride do razvoja abdominalne sepse, ki je lahko intraperitonealnega ali ekstraperitonealnega izvora. Gastro-duodenalne perforacije kirurško … Preberite več >>

Za osteosintezo danes najpogosteje uporabljamo titanijeve zlitine ali nerjaveče jeklo, izjemoma tudi zlitine kobalta in kroma. Modul elastičnosti teh materialov je večji od modula elastičnosti kosti, zato se na kost ne prenese dovolj obremenitve, kar lahko v nekaj letih pripelje do resorpcije kosti. Ker je pogosto potrebna odstranitev osteosintetskega materiala, so začeli razvijati biorazgradljive vsadke, ki se v telesu po … Preberite več >>

Mitralna regurgitacija je definirana kot retrogradni tok krvi v sistoli iz levega prekata v levi preddvor. Nad 75. letom ima zmerno ali hudo mitralno regurgitacijo 10 % ljudi. Metoda izbora zdravljenja hude mitralne regurgitacije je kirurško zdravljenje, najpogosteje valvuloplastika. Bolniki, ki so zdravljeni zgolj z zdravili, imajo slabo preživetje. Pri bolnikih z visokim operativnim tveganjem se uveljavlja perkutano zdravljenje z … Preberite več >>

Sindrom hipoplastičnega levega srca spada med prirojene srčne napake, pri katerih je funkcionalno delujoč le desni prekat. Novorojenci kmalu po rojstvu postanejo življenjsko ogroženi zaradi pojava hemodinamskih motenj in brez hitre zdravniške pomoči v nekaj dneh po rojstvu umrejo. Ključno za preživetje takih otrok je tristopenjsko paliativno kirurško zdravljenje. Otroci s sindromom hipoplastičnega levega srca potrebujejo multidisciplinarno obravnavo. Celokupno petletno … Preberite več >>

Priapizem je stanje nehotene delne ali popolne erekcije, ki traja več kot štiri ure in lahko sledi spolni stimulaciji ali pa z njo ni povezan. Poznamo tri tipe priapizma: ishemični (nizko pretočni), neishemični (visoko pretočni) in intermitentni tip priapizma. Ishemični priapizem predstavlja utesnitveni sindrom penisa in je urološka urgenca, saj lahko vodi v trajno okvaro erektilne funkcije. Neishemični priapizem je … Preberite več >>