Arhiv številk » 1991 » 4 »

Opisane so osnove tridimenzionalnega matematičnega modela kolka v položaju stoje na eni nogi. Model je klinično uporaben za vrednotenje kirurških učinkov v kirurgiji kolka. V članku je podanih nekaj primerov klinične uporabe predstavljenega modela kolka.

Zlomi petnice so razmeroma redke poškodbe skeleta, njihovo zdravljenje pa je zelo zahtevno. Mnenja glede izbora metode zdravljenja so zelo različna. Zlome petnice zdravimo konzervativno po funkcionalni metodi, z imobilizacijo ali zaprto repozicijo in perkutano fiksacijo. Dislocirane intraartikularne zlome petnice lahko rekonstruiramo le z operacijo. Prispevek obravnava mehanizme nastanka zlomov petnice, diagnostiko in racionalni izbor metode zdravljenja posameznih tipov petničnih … Preberite več >>

Natančen kliničen pregled rame vključno z anamnezo pripomore k razjasnitvi in opredelitvi bolezenskega stanja. Avtor v članku predstavi in opiše teste kliničnega pregleda rame.… Preberite več >>

Nestabilnost pogačice v patelofemoralnem sklepu je pogost klinični problem, ki se najpogo­steje pojavlja pri mladostnikih v dobi rasti, večkrat pri dekletih in vrhunskih športnikih. Medialni patelofemoralni ligament (MPFL) danes velja za najpomembnejši statični stabilizator poga­čice, ki preprečuje premike pogačice navzven in s tem njen izpah ali subluksacijo. Vedno več raziskav kaže, da se povečana mobilnost pogačice pojavlja pri kolenih z … Preberite več >>

Koleno pogosto ohlajamo po kirurških posegih ali poškodbah na kolenskega sklepu. Nekate­re izkušnje kažejo, da znižanje temperature tkiv zmanjša porabo analgetikov in skrajša čas, potreben za okrevanje. Mnenja o primernosti hlajenja tkiv niso soglasna, saj pretirano hla­jenje lahko poškoduje vrhnje plasti tkiv. Namen članka je predstaviti računalniški prostorski model kolena, na katerem smo simulirali in raziskali dve različni metodi ohlajanja … Preberite več >>

Perilunarni izpahi in izpahi z zlomom zapestnih kosti so redke, a hude poškodbe zapestja, ki jih je ob prvem pregledu kaj lahko spregledati. Nastanejo zaradi delovanja velike energije na zapestni sklep.

Članek pregledno zajema vrste perilunarnih izpahov, njihovo pogostnost, razvrstitev v sku­pine in mehanizme njihovega nastanka. Začetna klinična slika ni značilna. Diagnostično pomembni so radiološki znaki »pečatnega prstana« na čolničku … Preberite več >>

IZHODIŠČE. Razlika v dolžini spodnjih udov (RDSU) je pogosta motnja, saj se pojavlja pri prib­ližno 15 % prebivalstva. Najpogostejša posledica nezdravljene RDSU je bolečina v križu. Potreba po zdravljenju se pojavi, ko je stanje za posameznika funkcionalno ali estetsko moteče. Z eno­stavnim operativnim posegom (epifiziodezo) v obdobju pred zaključkom rasti lahko RDSU zmanjšamo oziroma izničimo. Pri tem je ključnega pomena … Preberite več >>

Artroskopija kolena je danes nepogrešljiva diagnostična metoda, predvsem pri leziji meniskusa kolena. Artroskopska meniscektomija, tehnično zahtevnejša kot klasična odprta tehnika, je danes po zaslugi nežnejših inštrumentov že rutinska metoda ortopedskih in kirurških oddelkov. Bistvena prednost je minimalno poškudujoča odstranitev meniskusa, ki zahteva kratko hospitalizacijo in zelo kratko rehabilitacijo.… Preberite več >>

Članek pregledno zajema poškodbe izteznega aparata kolena, kamor štejemo pretrganje kite štiriglave stegenske mišice, pretrganje kite pogačice in zlome pogačice. Opisane so anatom­ske in biomehanske značilnosti izteznega aparata kolena, mehanizem poškodbe, diagnosti­ka, možnosti zdravljenja, rehabilitacija in napoved.… Preberite več >>

Prikazane so posledice imobilizacije kolena. Imobilizacija prizadene mišice, kosti, vezi, kite, sklepno ovojnico in sklepni hrustanec. Mišice izgubijo moč in atrofirajo, kostna masa se zmanj­ša, čvrsto vezivno tkivo sklepa ošibi, sklepni hrustanec počasi izginja in končno ga nadome­sti manjvredno vezivno-maščobno tkivo. Nasprotno pa mobilizacija in zmerno obremenjevanje ugodno vplivata na celjenje poškodovanih struktur kolena, tako da jih operirane ali konzer­vativno … Preberite več >>

Heterotopna osifikacija je tvorba kostnine v tkivih, v katerih normalno ne pride do osifikacije. Pojavlja se predvsem v vezivnem tkivu in v prečno progastih mišicah. Pogosto je zaplet lokalne poškodbe tkiva (mehanske, operativne, termične) in/ali poškodbe centralnega živ­čevja. Najpogosteje se pojavlja v predelu kolka, komolca, rame in kolena. V večini primerov je asimptomatska, lahko pa povzroča bolečino in vodi v … Preberite več >>

Po strganju rekonstruiramo sprednjo križno vez s presadkom. Ta mora dovoljevati normal­ni gib kolena in zagotavljati stabilnost sklepa. Postavitev nasadišč presadka mora biti natanč­na, sicer se lahko med gibom presadek ali njegov del raztegne, plastično deformira, raztrga ali pa ne dovoljuje polnega obsega giba. V prispevku smo preverili vpliv prostorske orienta­cije femoralnega nasadišča na obremenitev presadka med gibom. Eksperimentalno smo … Preberite več >>

Haluks valgus je ena izmed tegob človeka, katere vzrok ni poznan. Pogosto neuspešno konzervativno zdravljenje je indikacija za operativni poseg. Glavni del operativnega posega je osteotomija prve stopalnice, ki jo lahko izvedemo na več kot 130 načinov. Noben izmed njih ni splošno indiciran in mnogi imajo številne pomanjkljivosti. Klasična Michellova osteotomija ne zagotavlja stabilnosti, zato jo je danes po priljubljenosti … Preberite več >>

Izpah kolenskega sklepa po poškodbi zaradi pogosto poškodovane podkolenske arterije in peronealnega živca sodi med nujna stanja. Poleg tega je za uspešen funkcionalni rezultat zdravljenja pomembna rekonstrukcija poškodovanih vezi, meniskusov in poškodb hrustanca. Pogosta poškodba peronealnega živca je približno v polovici primerov trajna. Čeprav so nevarnosti in posledice poškodbe znane, pa je predvsem zaradi neprepoznavanja in neustrezne obravnave teh poškodb, … Preberite več >>

Eritromelalgija je redka bolezen z značilnimi ponavljajočimi se napadi žgočih bolečin, eritema in povišane temperature okončin, predvsem nog, redkeje rok. Napad navadno izzove segrevanje, fizična aktivnost ali določen položaj okončine. Značilno je olajšanje klinične slike po hlajenju in dvigu uda. Ločimo primarno in sekundarno obliko eritromelalgije. Sekundarna oblika se pojavlja kot posledica drugih obolenj, predvsem mieloproliferativnih bolezni. Ta tip prizadene … Preberite več >>

Za oceno biomehanskega statusa kolka po vstavitvi kolčne endoproteze se v klinični praksi uporablja tudi matematični model, s katerim je mogoče oceniti spremembe velikosti in sme­ri kolčne sklepne sile ter moč kolčnih abduktorjev pri različnih položajih velikega trohantra glede na center kolčne glavice. V naši raziskavi smo poizkušali ugotoviti, ali uporaba mate­matičnega modela za določanje kolčne sklepne sile v položaju … Preberite več >>